<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=41507"><dc:title>Poznavanje ogljičnega odtisa v slovenskih organizacijah</dc:title><dc:creator>Vindiš,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jereb,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Knez,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>globalno segrevanje</dc:subject><dc:subject>ogljični odtis</dc:subject><dc:subject>slovenske organizacije.</dc:subject><dc:description>Podnebne spremembe in globalno segrevanje sta dandanes dve izmed glavnih skrbi v svetu, za njuno blaženje pa se sprejema veliko ukrepov. Vse bolj razširjeno postaja izračunavanje ogljičnega odtisa, ki prikaže izpuste emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov. V našem diplomskem delu smo želeli preveriti, v kolikšni meri si ogljični odtis izračunavajo raznovrstne slovenske organizacije in kakšen je njihov pogled na skrb za okolje. Do ugotovitev smo prišli z analizo rezultatov ankete, v kateri so sodelovale različne slovenske organizacije

Ugotovitve so pokazale, da se organizacije za izračun ogljičnega odtisa odločajo v manjšini, vendar se večina zaveda, kako pomembna je skrb za okolje. Prav tako smo ugotovili, da organizacije že sprejemajo ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjšanju emisij, vendar je še vedno precej takih, ki še niso sprejeli nikakršnih ukrepov. Ugotovitve so tudi pokazale, da se za izračun ogljičnega odtisa odločajo večje (nad 250 zaposlenih) in starejše organizacije (stare nad 20 let).            </dc:description><dc:publisher>[S. Vindiš]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-08-28 22:46:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>41507</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
