Vpliv percepcije varnosti na odločitev za potovanje : magistrsko deloŠtampfer, Janja (Avtor) Lobnikar, Branko (Mentor) turizemturistične destinacijevarnostgrožnjekrizni managementmagistrska delaPovezava med varnostjo in turizmom je zelo kompleksen pojav. Varnost postaja čedalje bolj pomembna dobrina posameznika, turizem pa obsega vedno večji del globalnega varnostnega prostora. Skozi čas in s pomočjo globalne razširjenosti informacij je turizem po različnih opredelitvah postal globalna ekonomska dejavnost, na globalni ravni pa se posledično pojavlja več tveganj, ki so splet različnih okoliščin (družbeno-političnih, psiholoških in drugih), spremenil pa se je tudi način odločanja za potovanje. Dejavniki ogrožanja so tako prisotni v določenem času in prostoru; v zadnjem času se izpostavljajo predvsem nestabilne družbeno politične razmere, naravne nesreče, oboroženi napadi, različni avtorji pa kot dejavnike ogrožanj navajajo tudi bolezni in epidemije, kriminaliteto, izredne (družbene) razmere, terorizem, vojne, neznano okolje, negativen odnos domačinov, kulturo in običaje, nevarne živali in rastline, prevozna sredstva. Ugotavljamo, da se posamezniki za potovanja odločajo na podlagi različnih dejavnikov, le-tem pa je skupno pomembna podlaga, na kateri posamezniki zaznajo oziroma razvijejo percepcijo varnosti, kar se povezuje tudi z razvojem t. i. »imidža« destinacije. Tako niso pomembni samo dejavniki tveganja, pač pa tudi dejavniki odločanja. Analiza zbranih podatkov je potrdila domneve večje izpostavljenosti dejavnikom tveganj in ogrožanj za ženske, ter manjšo dovzetnost za vire tveganj in ogrožanj zaposlenih na področju turizma. Kot najpogostejše tveganje se označuje izguba prtljage oz. osebnega premoženja, poleg tega pa visok faktor tveganja predstavlja tudi možnost ropa. Dejavnik, ki v povprečju najbolj vpliva na odločitev za potovanje izpraševancev, je prisotnost kriminala na določeni destinaciji. Neusklajeno delovanje organizacij tako na lokalni, državni in mednarodni ravni, na področju turizma, politike, ekonomije in drugih panog, kaže na potrebo po proaktivnem delovanju, boljšem sodelovanju ter izboljšanju informiranosti, to pa dosežemo s pomočjo kriznega managementa in sorazmerno porazdelitvijo odgovornosti in nadzora med posamezne organizacije, ob ustrezni ravni ozaveščenosti udeležencev turistične dejavnosti. J. Štampfer]20132013-09-03 08:48:16Magistrsko delo/naloga41679sl