<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=42186"><dc:title>STALIŠČA OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV DO KONFLIKTOV</dc:title><dc:creator>Golob,	Leonida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pšunder,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>konflikti</dc:subject><dc:subject>odzivi na konflikte</dc:subject><dc:subject>konflikti v šoli</dc:subject><dc:subject>konstruktivno reševanje konfliktov</dc:subject><dc:subject>mediacija</dc:subject><dc:subject>vrstniška mediacija</dc:subject><dc:subject>potek vrstniške mediacije</dc:subject><dc:description>Konflikti so bili, so in bodo vedno del naše družbe, zato se jim tako v življenju kot v šoli ne moremo nikoli povsem izogniti. Pomembno je, da jih skušamo v največji možni meri razumeti in jih reševati na konstruktiven način. Na šolah strokovni delavci ne bi smeli delovati v smeri preprečevanja konfliktov (npr. uporaba videonadzora, najem varnostnikov …), saj je ena izmed njihovih nalog naučiti učence, kako se pravilno odzivati nanje. Pri tem bi morali učitelji v prvi vrsti predstavljati zgled učencem, saj bi lahko le tako nanje prenesli model konstruktivnega reševanja konfliktov. Pri nas je eden izmed takšnih modelov vrstniška mediacija, ki učence uči, kako s pomočjo tretje osebe mirno rešiti konfliktne situacije s sprto stranjo. Namen diplomskega dela je bil raziskati stališča učiteljev do konfliktov. V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vanjo so bili vključeni učitelji devetih osnovnih šol celjske regije. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da učitelji na konflikte gledajo zelo pozitivno. Nanje se v življenju najpogosteje odzivajo tako, da s sprto stranjo dosegajo kompromise, v šoli pa največkrat tako, da skupno rešitev dosežejo s sodelovanjem. Na konflikte se samo občasno enako kot v šoli odzivajo tudi izven nje. Projekte, ki so namenjeni za učenje reševanja konfliktnih situacij in jih izvajajo na šoli, ocenjujejo kot uspešne, predvsem šolsko in vrstniško mediacijo. Učitelji bolj zaznavajo pozitivne kot negativne posledice konfliktov. Izpostavljajo, da se konfliktom v šoli nikakor ne moremo izogniti, zase pa menijo, da so dovolj usposobljeni za konstruktivno razreševanje konfliktov med učenci. V raziskavi nas je poleg stališč učiteljev do konfliktov zanimal tudi vpliv šolske mediacije na učiteljevo stališče do konfliktov. Naša raziskava je pokazala nekatere pozitivne smernice, ki v prihodnosti nakazujejo pomembno vlogo mediacije v slovenskih šolah.            </dc:description><dc:publisher>[L. Golob]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-09-13 00:20:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>42186</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
