<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=42254"><dc:title>Nadomestno materinstvo pri nas in po svetu</dc:title><dc:creator>Deban,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pišlar,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: nadomestno materinstvo</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra.</dc:subject><dc:description>Razvoj novih, sodobnih reproduktivnih tehnik je omogočil uporabo nadomestnega materinstva, ki ga uporablja čedalje več parov, pa tudi posameznikov po celem svetu. Sedaj lahko tudi ženske brez maternice dobijo otroka, ki je genetsko povezan z njimi. V delu smo ugotavljali, kaj sploh je nadomestno materinstvo, kdo sodeluje v tem procesu ter zakaj, zakonske omejitve pri nas in po svetu in kako v tem procesu ravna medicinska sestra. Pregledali smo strokovna dela različnih avtorjev ter slovensko in tujo zakonodajo, ki obravnava to področje. Primera nadomestnega materinstva v Sloveniji nismo zasledili, v zakonodaji pa je ta praksa onemogočena. V nekaterih drugih državah je dovoljeno vsem, spet drugje je dovoljeno samo določeni populaciji, ali pa so dovoljene samo nekatere oblike nadomestnega materinstva. Medicinska sestra, ki se v tem procesu znajde, mora upoštevati vse etične in zakonodajne predpise. Tema je sicer precej raziskana, vendar se vedno znova odpirajo nova vprašanja o etični in moralni sprejemljivosti te prakse.            </dc:description><dc:publisher>[U. Deban]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-09-15 18:33:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>42254</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>