<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=42331"><dc:title>SLUŽNOST V JAVNO KORIST V TEORIJI IN PRAKSI</dc:title><dc:creator>Daničić,	Izabela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrenčur,	Renato	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lastninska pravica</dc:subject><dc:subject>omejitve lastninske pravice na nepremičnini</dc:subject><dc:subject>služnosti</dc:subject><dc:subject>služnost v javno korist</dc:subject><dc:subject>razlastitev</dc:subject><dc:subject>neprava stvarna služnost.</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi obravnavam institut služnosti v javno korist v teoriji in praksi. Služnost v javno korist predstavlja eno izmed oblik omejitve lastninske pravice, med katere sodijo tudi razlastitev, zakonita predkupna pravica in podobno. 

Služnost v javno korist je neprava stvarna služnost, ki se lahko ustanovi voljno ali prisilno. Pravna ureditev v Republiki Sloveniji pozna razlastitev, začasno ali trajno služnost v javno korist, kot oblike omejitve lastninske pravice na nepremičninah v javno korist. Služnost v javno korist se največkrat uporablja za namene gospodarske javne infrastrukture. Ustanovitev je lahko po volji lastnika nepremičnine,  na podlagi pravnega posla. Lahko pa se ustanovi prisilno, z odločbo pristojnega organa. Lastnik nepremičnine, ki se s služnostjo v javno korist obremeni, ima pravico do odškodnine. Služnost v javno korist lahko preneha z odločbo upravnega organa, s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena ali če je bila ustanovljena v korist pravne osebe, po preteku 30 let.                  </dc:description><dc:publisher>[I. Daničić]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-09-17 21:01:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>42331</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
