<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=42466"><dc:title>PRIMERJAVA STOPNJE ZADOVOLJSTVA IN MOTIVACIJE MED ZAPOSLENIMI PO POGODBI O ZAPOSLITVI IN ZAPOSLENIMI PREKO KADROVSKE AGENCIJE</dc:title><dc:creator>Uranič,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferjan,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>pogodba o zaposlitvi</dc:subject><dc:subject>kadrovska agencija</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo primerjali stopnjo zadovoljstva in motivacije med zaposlenimi po pogodbi o zaposlitvi in zaposlenimi preko kadrovske agencije v izbranem slovenskem podjetju.
Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo predstavili teoretične osnove motivacije in zadovoljstva na delovnem mestu. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo, različne motivacijske modele ter opisali povezavo med zadovoljstvom in motivacijo. V prvem delu smo predstavili tudi različne načine zaposlovanja, kjer smo še posebej izpostavili zaposlovanje preko kadrovskih agencij.
Raziskovalni del smo opravili v podjetju, kjer smo izvedli raziskavo - primerjavo stopnje zaupanja in motivacije med zaposlenimi po pogodbi o zaposlitvi in zaposlenimi preko kadrovske agencije. Zanimalo nas je, koliko so delavci na delovnem mestu prodajalec motivirani za delo in kaj jih najbolj motivira. Prav tako smo jih povprašali o tem, kakšna je njihova stopnja zadovoljstva z delom in kolikšno pripadnost čutijo do podjetja, v katerem so zaposleni. V ta namen smo izdelali anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo prišli do podatkov, potrebnih za raziskovalni del magistrskega dela. Pridobljene podatke smo med seboj primerjali glede na način zaposlitve delavcev v izbranem podjetju.
Na podlagi z anketo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so zaposleni preko kadrovske agencije bolj motivirani za delo kot zaposleni po pogodbi o zaposlitvi. Izkazalo se je, da so zaposleni najbolj motivirani za pomoč drug drugemu, obenem pa so pripravljeni priskočiti na pomoč v primeru nepredvidenega povečanja dela. Zaposleni preko kadrovske agencije so manj zadovoljni z delom kot zaposleni po pogodbi o zaposlitvi, najnižjo stopnjo zadovoljstva pa so izrazili na področju možnosti za napredovanje. Ugotovili smo, da večjo pripadnost podjetju čutijo zaposleni po pogodbi o zaposlitvi, kar lahko povežemo z delovno dobo delavcev v podjetju. Podjetje je v zadnjih letih zaposlovalo delavce večinoma preko kadrovske agencije, dlje časa zaposleni v podjetju pa jasno čutijo večjo pripadnost podjetju. Ugotovitve raziskave so prav tako pokazale, da ne obstaja statistično pomembna povezava med varnostjo zaposlitve in zadovoljstvo z delom, ne glede na način zaposlitve delavca.
Skrb vodstva podjetja za svoje delavce smo ocenili kot izjemno dobro, saj so delavci v povprečju zelo zadovoljni z delom, obenem pa so za delo dobro motivirani. Splošne razlike med zaposlenimi po pogodbi o zaposlitvi in zaposlenimi preko kadrovske agencije so bile minimalne.            </dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-09-23 08:42:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>42466</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
