Percepcija nezaželenega vedenja - mobing v delovnem okolju : magistrsko deloDrljepan, Lucijana (Avtor) Lobnikar, Branko (Mentor) delovno okoljenasiljeagresivno vedenjemobingžrtvestorilcipreprečevanjeprimerimagistrska delaV času svojega obstoja večino časa posvetimo delu. Za preživetje potrebujemo delo in delovno okolje. Delovno okolje lahko sčasoma postane naš drugi dom, naša druga družina. Prav zato je pomembno, kako se v njem počutimo. Mobing je širok negativen pojem, ki lahko zajame različne tipe ljudi. Posledice se kažejo ne le na žrtvah, temveč tudi na pričah, kot so sodelavci, družinski člani, prijatelji, kot tudi na organizaciji ter postopoma na celotni populaciji. Veliko je definicij in raziskav na temo mobing. Znanstveniki so preučevali in še vedno preučujejo mobing pojav, njegove napadalce, žrtve in negativne posledice. Iščejo rešitve in preventivna ravnanja, ki bi izkoreninila ali vsaj omilila pojav, imenovan mobing. V magistrskem delu je glavna percepcija, torej zaznavanje in prepoznavanje nezaželenih dejanj kot dejanj, ki predstavljajo mobing. Če oseba negativnih dejanj ne zaznava kot moteče in nezaželene, tovrstna dejanja ne privedejo do prepoznavanja problema. V začaran krog negativizma so lahko vključene kot žrtve, s tem ogrožajo sebe ali vse okoli sebe v vlogi agresorja. Raziskava z naslovom Percepcija nezaželenega vedenja — mobing v delovnem okolju je pokazala, da večina vprašanih ne pozna glavnih lastnosti mobinga. Med moškimi in ženskami ne prihaja do statističnih razlik pri tem, kaj se opredeljuje kot oblika mobinga. Prav tako lahko v okviru vzorca naše raziskave sklepamo, da spol ne vpliva na zaznavanje nezaželenih mobing dejanj v delovnem okolju. Raziskava nam poda rezultat, da so glavni viri informacij o nezaželenem vedenju v delovnem okolju mediji. L. Drljepan]20132013-10-21 23:17:34Magistrsko delo/naloga42833sl