<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=42872"><dc:title>Težave bolnikov po možganski kapi</dc:title><dc:creator>Skenderi,	Emilija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>težave bolnikov po možganski kapi</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega.</dc:subject><dc:description>Stresen in nezdrav način življenja sodobnega časa prinaša veliko dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi. Možganska kap je zelo nevarno in nujno stanje, posledice so lahko hude in trajne in obsegajo okvare ter zmanjšanje funkcij gibanja, govora, občutenja, izjemno znižajo pa tudi kakovost življenja prizadetega posameznika in njegovih bližnjih. Za številne je v prvem letu celo usodna. V Sloveniji kot tudi v svetu je umrljivost zaradi možganske kapi pri samem vrhu. Uspešnost zdravljenja je v večini primerov odvisna od tega, koliko časa preteče od simptomov do zdravljenja, uspešnost okrevanja pa od kakovosti rehabilitacije.
Metode: Raziskava je potekala na osnovi kvantitativne metodologije s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval zaprte tipe vprašanj in eno odprto vprašanje. Raziskovalni vzorec je zajemal 20 naključno izbranih bolnikov, članov Združenja  bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije – Klub Maribor.
Rezultati in razprava: Rezultati raziskave so pokazali, da je pri anketirancih zadovoljstvo v življenju po možganski kapi nekoliko upadlo zaradi še zmeraj prisotnih določenih težav, ki pa pri njih povzročajo določeno mero odvisnosti od tuje pomoči pri vsakodnevnih aktivnostih. Ugotovili smo, da so pri večini še zmeraj prisotne težave govora in vida, dobra polovica jih živi z bolečinami, nekaj manj kot polovico pa motijo težave z ravnotežjem. Kar tretjina jih potrebuje pomoč pri izvajanju večine dnevnih aktivnosti. 
Sklep:  Za uspeh ponovne vključitve bolnika po možganski kapi v okolje in življenje so odgovorni tako negovalni kot rehabilitacijski timi, ki morajo delovati interdisciplinarno. V Sloveniji poleg strokovnih timov v institucionalni obravnavi bolnikov po možganski kapi pri rehabilitaciji slednjih pomembno vlogo igrajo tudi društva in združenja, ki delujejo v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, članom pa nudijo dolgoročno pomoč, tudi po končani osnovni rehabilitaciji.            </dc:description><dc:publisher>[E. Skenderi]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-10-25 16:00:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>42872</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
