Analiza nezgod pri delu v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi za obdobje 2001-2011 : magistrsko deloFischinger, Tadej (Avtor) Gorenak, Vinko (Mentor) Lobnikar, Branko (Komentor) varnost pri deluzdravje pri delupoškodbe pri delunezgode pri deluMinistrstvo za notranje zadeveanalizemagistrska delaV Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu RS) se je v letu 2011 zgodilo 12.154 nezgod pri delu, od tega jih je bilo 20 smrtnih. V državah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu EU) vsako leto zabeležijo približno 5 milijonov nezgod pri delu, od tega se smrtno pri delu ponesreči okoli 8.700 delavcev (Nezgode pri delu v obdobju 2008 – 2011 s poudarkom na letu 2011, 2011). Še višje pa je število delavcev, ki zbolijo za boleznimi, povezanimi z delom. Oceniti pa je mogoče s tem povezane gospodarske stroške, ki znašajo okoli 490 milijard € letno, kar predstavlja več kot polovico sedanjih stroškov za sklad pomoči EU za rešitev finančne krize (Nova kampanja »Zdravo delovno okolje« poziva delodajalce in delavce k sodelovanju, 2012). Po nekaterih ocenah v RS zaradi neustrezne varnosti in zdravja pri delu izgubimo od 1,8 do 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu BDP) ali od 525 do 875 milijonov € na leto. Po metodologiji Mednarodne organizacije dela (ILO) pa škoda zaradi nezgod pri delu v RS znaša približno 3,4 odstotka BDP (Bertoncelj Popit, 2011). Tako kot v ostalih delovnih organizacijah v RS tudi v Ministrstvu za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu MNZ) prihaja do nezgod pri delu. V MNZ se zgodi med 40 in 90 nezgod pri delu na 1000 zaposlenih (Izjava o varnosti z oceno tveganja v MNZ – tretja delna revizija, 2010), kar presega dolgoletno povprečje nezgod pri delu v RS, ki znaša približno 32 poškodb pri delu na 1000 zaposlenih (Kofol Bric, 2007). Organa v sestavi sta Policija in Inšpektorat RS za notranje zadeve. Največ nezgod pri delu se zgodi v policiji, ker je opravljanje dela policistov izredno tvegano in tudi zelo specifično. Največ zaposlenih v MNZ je v njegovem organu v sestavi v policiji. Na podlagi evidenc o nezgodah pri delu, ki jih je po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu dolžan voditi delodajalec, v tem primeru MNZ, smo ugotovili, da se največ nezgod pri delu zgodi med samim opravljanjem dela, manj se jih zgodi na poti na delo in na poti z dela, posledice poškodb pri delu so v večini lahke telesne poškodbe. Ugotovili smo tudi, da po številu poškodb pri delu izstopajo štiri dejavnosti, pri katerih prihaja do poškodb pri delu. V magistrskem delu smo proučevali možnosti za zmanjšanje števila nezgod pri delu in s tem povezanih stroškov ter na koncu podali nekaj predlogov. T. Fischinger]20132013-11-09 21:54:32Magistrsko delo/naloga42976sl