<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=42988"><dc:title>ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO PREBIVALSTVA NA PRIMERU SKB BANKE</dc:title><dc:creator>Stepanovski,	Robi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobek,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektronsko poslovanje</dc:subject><dc:subject>nevarnosti pri elektronskem poslovanju</dc:subject><dc:subject>elektronsko bančništvo</dc:subject><dc:subject>sodobne bančne poti</dc:subject><dc:subject>varnost elektronskega bančništva</dc:subject><dc:subject>prednost in slabosti elektronskega bančništva</dc:subject><dc:subject>SKB banka</dc:subject><dc:subject>SKB NET spletno bančništvo.</dc:subject><dc:description>Elektronsko poslovanje je postalo vodeča sila razcveta moderne družbe. Brez njegove podpore si ne moremo predstavljati delovanja tržnih pravil kot jih sedaj poznamo. Pri elektronskem poslovanju igra eno od bistvenih vlog vprašanje varnosti in zaupnosti sporočil, ki se zamenjavajo med uporabniki. V poslovanje bank je elektronsko poslovanje pripeljalo veliko preoblikovanj in pozitivnih posledic. 
Konkurenca na trgu bančnih storitev in razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije sta banke spodbudila k odkrivanju novih distribucijskih kanalov, ki bi bančne storitve čim bolj približali komitentom. Uvajanje novih tržnih poti je povezana tudi z številnimi spremembami in prilagajanji v poslovanju bank. Aktualnim bančnim storitvam, ki so zdaj predvidene zlasti plačilnemu prometu, se bodo v prihodnosti priključile mnoge nove z namenom ponudbe celovitega bančništva za komitente. 
Internet, kot mednarodno omrežje, nudi bankam oporo pri uveljavljanju sodobnega bančništva. Z njegovim prispevkom so se bančne storitve še bolj približale bančnim komitentom, saj jih le-ti lahko opravijo kadarkoli in od koderkoli. Z internetnim poslovanjem komitenti privarčujejo čas ter denar, v bankah pa se lahko posledično bančni uslužbenci bolj usmerijo osebnemu obravnavanju izbirčnejših komitentov. 
Kljub mnogim ugodnostim, ki jih ponujajo sodobne bančne storitve, se le-te v Sloveniji uveljavljajo počasneje kot na primer v nekaterih severno evropskih državah (Švedska, Finska), kjer je elektronsko bančništvo najbolj razširjeno. Dejavniki za takšno stanje so med drugim dvomi o varnosti poslovanja preko elektronskih poti, premajhno poznavanje sodobnih tehnologij, ki ima za rezultat nejevernost v takšno obliko poslovanja in slabe zmožnosti dostopa do interneta. Takšno stanje zavezuje slovenske banke, da še bolj prevzeto pristopijo k uporabi sodobnih bančnih storitev.            </dc:description><dc:publisher>[R. Stepanovski]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2013-11-12 03:34:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>42988</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
