Razlike pri prevajanju nemško-slovenskih navodil za uporabo zdravil podjetja BayerSkuber, Barbara (Avtor) Kučiš, Vlasta (Mentor) prevajanjestrokovno prevajanjenavodilo za uporabo zdravilkulturarazlikefarmacijaDiplomsko delo predstavlja analizo štirih navodil za uporabo zdravil družbe Bayer, ki se v lekarnah dobijo brez recepta. Besedila so pisana v strokovnem jeziku, kar pomeni, da jih je zaradi strokovne farmacevtske terminologije težje prevajati in zato potrebujejo dodatno pozornost. Kot že samo ime pove, je strokovni jezik v veliki meri namenjen stroki, obstajajo pa besedila, ki so kljub strokovnemu jeziku posplošena in namenjena laikom. Tako so besedila v tem diplomskem delu namenjena ljudem, ki so uporabniki teh zdravil. V našem primeru so ciljna publika uporabniki zdravil Rennie (pomaga pri zgagi), Aspirin (bolečine), Aspirin Plus C (bolečine, prehlad) in Bepanthen Plus (krema). Čeprav ta besedila vsebujejo strokovni jezik medicine, so posplošena in s tem razumljiva laikom. Previdnost pri prevajanju strokovnih besedil mora biti pri jeziku, slovnici, predvsem pa tudi pri kulturi in kulturnih razlikah, ki se pojavljajo. Vsako besedilo ima v izhodiščnem in ciljnem jeziku svoj pomen in namen, zato ga je potrebno pazljivo prenesti iz ene kulture v drugo. To pomeni, da ne moremo strokovne terminologije v neki kulturi »preprosto« prevzeti in je nato »kar tako« prenesti. Največja težava se pojavi pri prevajanju strokovnih terminov, ki so specifični za določeno kulturo in jim je v drugi kulturi potrebno poiskati ustreznico. Prevajalec mora kulturo dobro poznati, saj mora razumeti, kako kulturo izhodiščnega besedila prilagoditi in prenesti v kulturo ciljnega besedila tako, da jo bralec razume. Posebnost tega diplomskega dela je vsekakor navodilo za uporabo zdravil, ki je od leta 2001 enotno za vso Evropsko unijo in je s tem tudi zapisno v ustavah držav članic. Diplomsko delo se osredotoča in analizira štiri navodila za uporabo zdravil nemške farmacevtske družbe Bayer, ki ima svojo podružnico tudi v Sloveniji. Iz tega lahko sklepamo, da si je prevajalec zraven smernic, ki mu jih določa pravilnik v ustavi, pomagal tudi z nemškimi izvirniki. Najdene razlike so razdeljene v tri skupine, to so izpusti, slovnične razlike in kulturne razlike, katerim sledijo navedbe primerov in analiza. [B. Skuber]20142013-11-13 11:44:36Diplomsko delo42998sl