Razlika v ukrepanju policije pri zajetju talcev in amok situacijah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeCerar, Gregor (Avtor) Krope, Srečko (Mentor) policijapolicijsko delokrizne situacijeamoktalcidiplomske nalogeUkrepanje policistov v kriznih situacijah zahteva dobro poznavanje teorije in prakse reševanja pojava, s katerim se soočajo. Poleg »klasičnih« kriznih situacij (zajetje in ugrabitev talcev ter zabarikadiranja v objekte) tuje policije v zadnjih desetletjih obravnavajo specifično krizno situacijo, t. i. amok situacijo. Pojav sicer ni posledica sodobnega načina življenja, saj je antropološko opisan že v 19. stoletju. Od »klasičnih« situacij se razlikuje tako v načinu storitve kot v pristopu k reševanju, ki ga praviloma izvajajo za to usposobljene enote policije (pogajalske skupine, specialna enota). Intervencija je pri amoku skoncentrirana na ukrepanje policistov, ki so prvi poslani na kraj dogajanja. Storilec v nekontroliranem besu pobija naključne žrtve, zato sta vsako odlašanje z intervencijo s strani policistov ter čakanje na ostale enote usodni za žrtve v situaciji. Z analizo situacij amok in zajetja talcev smo iskali razlike med psihološkimi profili storilcev teh dejanj, v načinu delovanja in taktike ter tehnike reševanja policijskih enot. Obravnava odmevnih primerov kriznih situacij v svetu je pokazala, da so tuje policije večinoma zelo dobro usposobljene za reševanje kriznih situacij. Slovenska policija v primerjavi s situacijo zajetja talcev praktično ne razpolaga z nobenim strokovnim gradivom, ki bi ga lahko uporabili pri teoretičnem in praktičnem usposabljanju policistov za primer situacije amok. Vse je še v povojih. Slovenska zakonodaja je glede uporabe orožja v policiji podobna državam v Evropi, kjer je že prišlo do amok situacije. Iz tega izhaja, da je slovenski prostor potencialno okolje, v katerem lahko pride do amok situacije. G. Cerar]20132013-11-13 21:48:24Diplomsko delo43013sl