<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43035"><dc:title>Korupcija v javnem sektorju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo</dc:title><dc:creator>Hrovatin,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lamberger,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>korupcija</dc:subject><dc:subject>javni sektor</dc:subject><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Predstavljena diplomska naloga uvodoma pojasnjuje pojem korupcije v javnem sek-torju, kot ravnanja oseb z uradnimi pooblastili, storjena zaradi pridobivanja koristi z zlorabo uradnih pooblastil na področju javne uprave, strokovnih dejavnosti javnega pomena, ki jih organizira javna uprava neposredno s pomočjo oseb javnega prava, ki niso sestavni del uprave ali s koncesijami osebam zasebnega prava. V nadaljevanju naloga pojasnjuje problematiko pri ugotavljanju obsega korupcije in njenem zaznavanju. Naloga nadalje pojasnjuje splošne posledice, ki jo ima korupcija na družbo. Nato so našteti splošni vzroki korupcije iz makro-ekonomskega oz. političnega vidika ter dejavniki korupcije iz mikro-ekonomskega vidika. V nadaljevanju je predstavljena vrsta ukrepov za boj s korupcijo glede na identifikacijo vrste korupcije ter glede na dejavnike oz. vzroke, ki jo povzročajo. V zaključku so navedeni statistični podatki o pojavu korupcije v Sloveniji, tako iz vidika subjektivnega merjenja zaznavanja korupcije, ki jih izvajajo nevladne organizacije, kot z vidika dejanskega števila ovadb zaradi storjenih kaznivih ravnanj, ki jih poimenujemo z zbirnim pojmom korupcija, s katerimi ima opravka slovenska policija.

Volja institucionalnega nosilca je še vedno odločilna. Temu ”monopolu” pa bi se odrekel le takrat, ko bi mu predstavniška demokracija pomenila več kot pa njegov monopolni zaslužek. Zato mora nosilec proti-korupcijskih naporov sam slediti načelom dobrega vladanja, kar pomeni preglednost politik in  preglednost odločitev o socialnih vprašanjih; odzivnost na prioritetne potrebe; odgovornost politik in dela državnih uslužbencev; vladavina prava; neodvisen in učinkovit pravosodni sistem; institucionalni pluralizem in participacija ljudi v vseh odločitvah, ki se dotikajo njihovih življenj, če želi upravljati z javnim premoženjem.      </dc:description><dc:publisher>P. Hrovatin]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-11-18 14:10:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>43035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>