<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43075"><dc:title>ŠPORTNA DEJAVNOST IN TELESNA SAMOPODOBA ŠTUDENTK</dc:title><dc:creator>Ficko,	Doris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Planinšec,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zgodnja odraslost</dc:subject><dc:subject>telesna samopodoba</dc:subject><dc:subject>mladi odrasli</dc:subject><dc:subject>samospoštovanje</dc:subject><dc:subject>športna aktivnost</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesni samopodobi med skupinami različno športno dejavnih študentk in hkrati ugotoviti, ali in kako je športna dejavnost povezana s telesno samopodobo študentk. V raziskavi je sodelovalo 161 študentk Pedagoške Fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, starih 19 in 20 let. Meritve so potekale na OŠ Franc Rozman Stane v Mariboru in na Lesarski šoli Maribor. Za meritve športne dejavnosti pri posameznih študentkah je bil uporabljen vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«. Podatki o telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory – short form (Maiano, Morin, Ninot, Monthuy-Blanc, Stephan, Florent e tal., 2008). Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med različno športno dejavnimi študentkami je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za natančnejšo opredelitev razlik je bil uporabljen Post-Hoc Scheffe preizkus, za ugotavljanje povezanosti športne dejavnosti in telesne samopodobe pa je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskav kažejo, da športno bolj dejavne študentke statistično značilno višje vrednotijo lastno moč kot skupina nizko in srednje športno dejavnih študentk. Pri vseh drugih spremenljivkah telesne samopodobe (splošna samopodoba, telesna samopodoba, vzdržljivost, športne kompetence, telesni videz in telesna samopodoba skupaj) ni statistično značilnih razlik med skupinami manj, srednje in zelo športno dejavnih študentk. Rezultati raziskav so tudi pokazali, da športna dejavnost v klubu statistično značilno pojasnjuje razlike v telesni samopodobi  študentk, ki so zelo športno dejavne, medtem ko pri ostalima dvema skupinama te povezave niso statistično značilne. Potrebno je poudariti, da je to športna dejavnost, ki je organizirana, strukturirana, ima začetek in zaključek, torej je vodena ter prilagojena posamezniku in kot taka ima večji učinek na telesno razsežnost, gibalne sposobnosti in spretnosti in je povezana s telesno samopodobo.            </dc:description><dc:publisher>[D. Ficko]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-11-24 21:52:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
