<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43091"><dc:title>RAZLIČNI VIDIKI OBDAVČITVE DARIL INTER VIVOS</dc:title><dc:creator>Kolednik,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>darilo</dc:subject><dc:subject>obdavčitev daril</dc:subject><dc:subject>darilna pogodba</dc:subject><dc:subject>premoženjski davek</dc:subject><dc:description>Predmet diplomskega dela je obravnava različnih vidikov obdavčitve daril inter vivos (med živimi).
Davek na darila spada med premoženjske davke, ki sodijo med najstarejše oblike obdavčenja in ki so običajno vir lokalnih skupnosti. Načeloma se pobirajo letno (redni letni davek na premoženje). Med najpomembnejše oblike premoženjskih davkov se uvrščajo: davek od premoženja, davek na dediščine in darila, davek na vodna plovila, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na nepremičnine, davki na dobitke od iger na srečo in davek od prometa zavarovalnih poslov.
Zavezanec za plačilo davka na darila je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi darovanja. Davčne stopnje so različne glede na dedne redove.
Obdavčitev daril je v slovenskem pravnem sistemu urejena v več zakonih, v Zakonu o davku na dediščine in darila, Zakonu o dohodnini, Zakonu o davku na dodano vrednost ter Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, to pa pomeni, da je vsakič, ko se srečamo z obdavčitvijo daril, znova potrebno presojati, kateri davek je potrebno plačati. V svoji diplomski nalogi želim predvsem prikazati, katere kriterije je potrebno upoštevati, da se doseže pravilna in zakonita obdavčitev.            </dc:description><dc:publisher>[T. Kolednik]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-11-26 19:01:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43091</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
