<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43111"><dc:title>Menedžerski prevzemi in gospodarska kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo</dc:title><dc:creator>Kokalj,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lamberger,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gospodarska kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>podjetja</dc:subject><dc:subject>prevzemi</dc:subject><dc:subject>menedžerski prevzemi</dc:subject><dc:subject>primeri</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Gospodarska kriminaliteta je ena izmed oblik kriminalitete, pri kateri je državi in ostalim deležnikom posredno oziroma neposredno povzročene največ gospodarske škode. Zaradi pojavne oblike, ki je zakrita v svoje vsakdanje delovanje, pa jo je obenem tudi zelo težko odkriti. Z globalizacijo se gospodarska kriminaliteta zelo naglo razvija, zato je boj proti njej zelo zahteven. Za uspešen spopad proti tej obliki kriminalitete pa mora obstajati predvsem dobro sklenjen sistem državnih organov in institucij, ki v boju proti tovrstni kriminaliteti delujejo vzajemno ter s ciljem čim večje omejitve. Počasi smo tako v Sloveniji prišli v fazo, kjer se država zaveda, kako pomemben je odločen boj s to vrsto kriminalitete. Tako smo v zadnjih letih priča ustanavljanju posebnih specializiranih skupin, kot je na primer Nacionalni preiskovalni urad (spada v Upravo kriminalistične policije) in je pristojen predvsem za preiskovanje zahtevnejših oblik gospodarske kriminalitete. Na drugi strani pa je bilo leta 2012 ustanovljeno Specializirano državno tožilstvo, ki je pristojno za pregon hujših oblik kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete.

Sredstva, ki jih država nameni za državne organe in institucije, da omejujejo gospodarsko kriminaliteto, lahko izgledajo velika, v vsakem primeru pa je proti izgubi, ki jo državi povzroči škoda, ki je povzročena s storitvijo kaznivih dejanj zoper gospodarsko kriminaliteto, zanemarljiva.

V preteklih letih smo bili v Sloveniji priča večjemu številu poskusov prevzemov podjetij s strani managerjev oziroma vodstvenih struktur določenih podjetij. Ta pojav je bil v večini primerov sprejet z neodobravanjem, saj so prevzemniki, ki so prevzemali ciljno podjetje, po navadi ciljno družbo finančno izčrpali in jo tako pripeljali na rob preživetja. Veliko vlogo pri managerskih prevzemih pa so imele tudi banke, ki so prevzeme kreditirale na strokovno gledano zelo vprašljiv način.      </dc:description><dc:publisher>S. Kokalj]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-11-28 17:44:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>43111</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
