<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43134"><dc:title>IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELAVCA PO ZDR - 1</dc:title><dc:creator>Pivec,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senčur Peček,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prenehanje pogodbe o zaposlitvi</dc:subject><dc:subject>pravni viri</dc:subject><dc:subject>izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi</dc:subject><dc:subject>nov Zakon o delovnih razmerjih</dc:subject><dc:subject>pravice delavca</dc:subject><dc:subject>sodna praksa</dc:subject><dc:description>Institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoča delavcu, da v primeru hujših kršitev obveznosti s strani delodajalca z enostransko izjavo volje povzroči takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja. Hujše kršitve obveznosti delodajalca, ki predstavljajo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca zakon taksativno našteva. Delavec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi le v primeru zakonsko določenega razloga in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka oziroma časa za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. 

S sprejemom novega Zakona o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo aprila 2013 je bil krog razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca razširjen. Dodan je bil nov, osmi odpovedni razlog, ki se nanaša na plačevanje prispevkov za socialno varnost. Poleg tega je nov Zakon o delovnih razmerjih tudi preoblikoval in spremenil nekatere že obstoječe odpovedne razloge ter jasneje uredil postopek, ki ga mora delavec izpeljati preden poda izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. 

Pomembno vlogo v okviru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi imajo tudi sodišča, ki v morebitnem sporu presojajo zakonitost podane izredne odpovedi delavca in ob tem oblikujejo sodno prakso. S svojimi stališči in razlagami v njej dajejo odgovore na vprašanja, ki jih odpira zakonodajna ureditev.

Institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca delodajalcu pozna tudi nemška delovnopravna zakonodaja. Pravna ureditev le tega je v pretežni meri enaka kot v slovenski zakonodaji.                              </dc:description><dc:publisher>[A. Pivec]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-12-01 18:41:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43134</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
