<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43139"><dc:title>BRANJE IN BRALNA MOTIVACIJA V SREDNJI ŠOLI</dc:title><dc:creator>Hrnčič,	Tea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulko,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Branje</dc:subject><dc:subject>vrste branja</dc:subject><dc:subject>bralni razvoj</dc:subject><dc:subject>bralna motivacija</dc:subject><dc:subject>srednja šola.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu predstavljamo branje, ki je pomembno za posameznikovo osebnostno rast in pomeni pot do vseživljenjskega znanja.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu opredelimo branje in vrste branja ter predstavimo bralno pismenost in bralni razvoj.
V nadaljevanju opredelimo bralno motivacijo ter prvine notranje in zunanje motivacije. Predstavimo tudi povezanost bralne motivacije z učno/bralno uspešnostjo in motivacijo za branje glede na starost in spol dijakov, dijakinj. 
V teoriji govorimo tudi o razvijanju bralne motivacije v srednji šoli in predstavimo še branje pri urah slovenščine po učnem načrtu.
Nato opišemo načine spodbujanja branja oz. motivacije za branje v domačem bralnem okolju, predšolskih vzgojnovarstvenih ustanovah, šolah, šolskih in splošnih knjižnicah ter knjigarnah.
Zanima nas tudi vpliv medijev in vrstnikov na branje mladih.
V drugem, empiričnem delu smo izvedli raziskavo z anketnim vprašalnikom v gimnaziji med dijaki in dijakinjami vseh štirih letnikov. 
Zanimali so nas njihovi bralni interesi in navade, poznavanje samega pomena branja, kako pogosto in kaj sploh radi berejo, kakšna je njihova motivacija za branje in kako jih k branju spodbujajo starši in profesorji.
Rezultati so nam pokazali, da večina mladih rada bere in da najraje berejo leposlovje (romane, pesmi, povesti ...), stripe, poučne revije, knjige.
Razveseljujoč je podatek, da jih največ bere zato, ker ob branju uživajo in se sprostijo, kar kaže na notranjo motiviranost le-teh za branje. 
Še vedno je preveč mladih, ki so za branje zunanje motivirani, to pomeni, da berejo zato, ker morajo brati za šolo in da jih starši, profesorji pohvalijo in dobijo nagrado (priznanje ...).
Večina anketiranih se zaveda, da je branje pomembno zaradi širjenja besednega zaklada in učne uspešnosti. Dobro je tudi, da se dijaki/-nje zavedajo, da branje tudi širi njihov besedni zaklad.
Pri izbiranju knjig za branje se večina zanese kar sama nase, pri izboru pa jim svetujejo še prijatelji, sošolci, profesorica, knjižničarka in starši, sorodniki.
Profesorji mlade spodbujajo k branju tako, da poudarjajo pomen branja ali svetujejo pri izboru knjige in jim pustijo, da si knjigo tudi sami izberejo.      </dc:description><dc:publisher>[T. Hrnčič]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-12-02 09:32:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>