<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43241"><dc:title>PRAVNI VIDIKI POGINOV ČEBEL</dc:title><dc:creator>Kočevar,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knez,	Rajko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pogini čebel</dc:subject><dc:subject>FFS</dc:subject><dc:subject>neonikotinoidi</dc:subject><dc:subject>načelo previdnosti</dc:subject><dc:subject>ukrepi.</dc:subject><dc:description>Čebele so zelo pomemben del našega planeta. Za ljudi so koristne predvsem zaradi opraševanja v ekosistemu. Po poročanju Evropske komisije kar 84 odstotkov poljščin potrebuje opraševanje, pri čemer velik delež prispevajo prav čebele.  To pomeni, da če bi iz Zemlje izginile, bi sčasoma ostali brez hrane, česar pa se vse premalo zavedamo.

Človek ogroža čebele predvsem z neselektivnim škropljenjem poljščin s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS), aktivnimi snovmi in pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivimi organizmi. Ob nepravilni in nenadzorovani uporabi lahko povzročijo hude posledice za vsa živa bitja. V Sloveniji je to privedlo do povečanja smrtnosti čebel že v preteklosti, množičnim poginom pa smo po celem svetu priča v zadnjem desetletju. V Sloveniji so se zgodili štirje odmevnejši (v letih 2004, 2006, 2008 in 2011). Zaradi krizne situacije je Evropska Unija (EU) predvsem z direktivami in uredbami področje FFS v zadnjih štirih letih natančno uredila. Tudi Slovenija je sprejela kar nekaj ukrepov. Leta 2008 je v skladu z načelom previdnosti za nekaj mesecev celo prepovedala uporabo in promet nekaterih aktivnih snovi, kar se je izkazalo za zelo pomembno, saj je kmalu po preklicu prepovedi državo pretresel največji pomor v naši zgodovini. Povzročile so ga aktivne snovi, ki so bile pred tem prepovedane, zato je bila leta 2011 prepoved znova sprejeta. Kljub celovito urejenemu področju FFS so se pomori čebel v EU po sprejetih spremembah nadaljevali, zato se je pojavilo vprašanje, kje se pravzaprav skriva glavni razlog in kdo je za vso škodo odgovoren. Zadnje študije so pokazale, da so kmetje pri vsem tem le žrtve in da se bo potrebno osredotočiti predvsem na proizvajalce FFS. Dokler ne bodo prihodnje raziskave dokončno razkrile celotne resnice, bo potrebno hitro ukrepanje in preventivno ravnanje ter upoštevanje načela previdnosti. V skladu s slednjim je EU letos spomladi že sprejela prepoved uporabe nekaterih neonikotinoidov, v tej smeri pa namerava tudi nadaljevati. Četudi se glavna krivda dokaže FFS, pa bo še vedno ostalo odprto vprašanje, kdo bi moral povrniti nastalo škodo. Proizvajalci FFS ali EU oz. države članice, ker so jim dovolile dostop na trg in ker niso pravočasno sprejele previdnostnih ukrepov.            </dc:description><dc:publisher>[A. Kočevar]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-12-12 07:54:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43241</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
