<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43262"><dc:title>IZRAČUN EMISIJ ONESNAŽEVAL ZUNANJEGA ZRAKA IZ CESTNEGA PROMETA V MESTNI OBČINI MARIBOR PO METODOLOGIJI HBEFA</dc:title><dc:creator>Butolen,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trček,	Branka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čelan,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Maribor</dc:subject><dc:subject>kakovost zunanjega zraka</dc:subject><dc:subject>cestni promet</dc:subject><dc:subject>metodologija HBEFA</dc:subject><dc:description>Cestni promet predstavlja pomemben delež onesnaženosti zunanjega zraka v urbanem okolju, vendar le-ta pogosto ni znan. Za območje MOM smo ocenili emisije onesnaževal zunanjega zraka iz cestnega prometa s pomočjo metodologije HBEFA 3.1, ki smo jo prilagodili  prometnim razmeram, ki veljajo za mesto Maribor. Osredotočili smo se na najbolj kritična onesnaževala CO, NOX in delce PM. Rezultati kažejo, da največ emisij povzročajo osebna vozila, zato smo raziskovalno metodo uporabili tudi za študij učinka prometnih omilitvenih ukrepov osebnih, pa tudi težkih tovornih vozil in avtobusov, na zmanjšanje obravnavanih emisij. Proučili smo 7 ukrepov, ki bi bili izvedljivi kratkoročno, srednjeročno ali dolgoročno. S pomočjo kratkoročnih omilitvenih ukrepov bi se lahko v MOM emisije PM iz cestnega prometa zmanjšale za okoli 30 %, emisije NOX za okoli 20 %, emisije CO pa za okoli 50 %. Pri dolgoročnih ukrepih, kjer so učinki večji, bi se pričakovano morala zmanjšati raba osebnih vozil, kar je vezano na strategijo spremembe potovalnih navad ljudi.                  </dc:description><dc:publisher>[N. Butolen]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-12-15 19:49:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43262</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
