<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43264"><dc:title>SEZNANJENOST PACIENTOV Z MAGNETNO RESONANČNO PREISKAVO</dc:title><dc:creator>Horvat,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>KLJUČNE BESEDE: medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>magnetna resonanca</dc:subject><dc:subject>pacient</dc:subject><dc:subject>klavstrofobija</dc:subject><dc:subject>kontrastno sredstvo.</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: slikanje z magnetno resonanco je novejša radiološka metoda slikan ja telesa in notranjih organov. Za uspešno slikanje je potrebna dobra informiranost pacientov in dobra priprava pacienta ter pravilna namestitev v močno statično magnetno polje. Prav tako smo želeli predstaviti vlogo medicinske sestre ambulanti za diagnostiko z magnetno resonanco, kajti njeno delo poteka vse od sprejema pacienta, psihične in fizične priprave, do odhoda s preiskave. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti ali so pacienti, naročeni na preiskavo dobro seznanjeni o tej diagnostiki.
Metodologija: uporabljena je bila kvantitativna metoda. Anketiranih je bilo 60 naključnih pacientov v ambulanti za diagnostiko z MR pred preiskavo v Medicinsko termalnem centru Fontana d.o.o. Maribor. Izvedli smo retrospektivno študijo oz. pregled podatkov iz arhiva za obdobje 2 let ter raziskali kateri so bili vzroki za  neopravljene preiskave.
Rezultati: Z anketno raziskavo smo ugotovili, da je večina pacientov bila dobro seznanjena glede preiskave z MR, kljub temu, da se je 65 % pacientov prvič srečalo s to diagnostiko. Ugotovili smo, da je 20 % anketirancev bilo strah preiskave in 5 % anketiranih je pred preiskavo vzelo pomirjevalo. Hkrati je 43 % anketiranih strah zaprtih prostorov. Zaradi pogostih odpovedi in izostankov smo pripravili zloženko za lažjo predstavo. 
Sklep: Boljša informiranost, tako med zdravstvenimi delavci kot med pacienti bi lahko pripomogla k poznavanju kontraindikacij za magnetno resonančno slikanje in s tem večje zadovoljstvo med pacienti, kakor tudi učinkovito zdravstveno obravnavo v ustanovah katere opravljajo te preiskave ter zmanjšanjem čakalne dobe s pravočasno preusmeritvijo na druge diagnostične metode.            </dc:description><dc:publisher>[M. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2013-12-15 21:05:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>43264</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
