<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43311"><dc:title>Uporaba simulacijskega modela in večkriterijske odločitvene analize pri planiranju silvopastoralnih sistemov na degradiranih območjih</dc:title><dc:creator>Brumec,	Drago	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Črtomir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Janžekovič,	Marjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>simulacijski model</dc:subject><dc:subject>večkriterijska odločitvena analiza</dc:subject><dc:subject>analitični hierarhični proces (AHP)</dc:subject><dc:subject>metoda DEX</dc:subject><dc:subject>drevesno pašni sistem</dc:subject><dc:subject>divjad</dc:subject><dc:subject>obora</dc:subject><dc:description>Preučili smo različne scenarije za ustrezno ureditev okolja degradiranega območja z vzpostavitvijo drevesno pašnega sistema. Preučili smo možnost reje navadnega jelena (Cervus elaphus) in damjaka (Dama dama) v obori. Za potrebe naše študije primera smo razvili integrirani tehnološko-ekonomski deterministični simulacijski model, ki ocenjuje ekonomsko izvedljivost naložbe. Primerne scenarije smo v nadaljevanju študije ovrednotili z večkriterijsko odločitveno analizo. Pri njej smo uporabili dve metodi: metodo DEX in analitični hierarhični proces (AHP). Simulacijski model je sestavljen iz treh osnovnih modelov: modelnih kalkulacij pridelave krme, simulacijski model vzreja divjadi (navadni jelen in damjak) in simulacijski model obora. Simulacijski model lahko simulira različne scenarije za obdobje 30 ali 50 let. Z oceno večkriterijske odločitvene analize  EC = 0,054 in DEXi oceno = odlično, se je scenarij 160 za obdobje 50 let izkazal kot najbolj primeren za ureditev okolja. Scenarij vključuje ekološko rejo navadnega jelena v drevesno pašnem sistemu, naselitev vseh 4-ih območij v prvem letu in košute namenjene za prodajo. Drevesno pašni sistem vključuje drevesne vrste gorski javor (Acer pseudoplatanus), veliki jesen (Fraxinus excelsior), divja češnja (Prunus avium) in črna jelša (Alnus glutinosa) z gostoto 248 dreves/ha (62 od vsake naštete drevesne vrste/ha), namenjene sečnji po 50 letih.                  </dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2013-12-21 17:14:15</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>43311</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
