<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43335"><dc:title>Pink Panterji kot kriminalna združba : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje</dc:title><dc:creator>Fortte,	Špelaa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobovšek,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>organizirana kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>kriminalne združbe</dc:subject><dc:subject>ropi</dc:subject><dc:subject>primeri</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je skupina srbskih fantov in deklet, ki do takrat še niso imeli nikakršnega opravka s kriminalom, odločila, da prestopijo na drugo stran zakona  in  opustošijo najbolj znane draguljarne po svetu. Rodila se je mednarodna kriminalna združba, imenovana »Pink Panter«, za katero velja, da je iz najznamenitejših draguljarn, vse od Dubaja, preko Pariza  do daljnega Tokia, ukradla nakit  v vrednosti nekaj 100 milijonov evrov. Britanska policija jih je že leta 2004 poimenovala Pink Panterji. Sestavlja jih skupina od 200 do 500 zelo dobro organiziranih roparjev. Večinoma so to nekdanji vojaki, ki jih zanimajo predvsem drage ure in izbran nakit. Panterji so si v manj kot desetih letih v več kot devetdesetih drznih oboroženih ropih in velikih tatvinah v osemnajstih mestih nagrabili za več kot 100 milijonov evrov blaga. Policije po svetu že več let nemočno opazujejo sumljive prišleke iz Srbije, Črne gore, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, deloma tudi iz Ukrajine in pribaltskih držav. Njihovo delo pa do leta 2008 ni obrodilo kakšnih večjih sadov. Modus operandi Panterjev je vedno enak. Osebje draguljarne prepričajo, da so bogati kupci, nato si dalj časa pustijo svetovati. Ko pa vstopi drugi pajdaš, se vse odvije v manj kot dveh minutah; izvlečejo strelno orožje, osebje prisilijo, da odklenejo najbolj dragocene kose draguljev, ur, nato pa pobegnejo in izginejo v množici. Napadejo vedno sredi dneva v času, ko ni prometnih konic, odpeljejo se z avtomobilom. Običajno jih gre na delo pet. Za seboj ne puščajo žrtev, ropajo pa odkritih obrazov in brez rokavic, zato se policijske kartoteke vztrajno polnijo s posnetki nadzornih kamer in prstnimi odtisi. Zanimivo je, da so v bazah Interpola podatki in prstni odtisi večine članov Pink Panterjev, v zaporih pa jih ne sedi veliko. Nekateri poznavalci pravijo, da gre za roparje, ki udarijo le enkrat ali dvakrat, z denarjem od plena si nato v svojih okoliših izboljšajo življenjski položaj. Policija je ugotovila, da ropajo predvsem po naročilu, sodeč po ropih, pri katerih so odnesli le ure določene znamke, ostalo pa so pustili. Pri enem od članov Pink Panterjev je policija našla dragocen briljantni prstan, ki je bil skrit v lončku za kremo. Policija je zaradi tega spoznanja poimenovala združbo po istoimenskem filmu Blaka Edwardsa. Pink Panterji slovijo po svoji neverjetni natančnosti in drznosti, ki jih ne zapusti niti, ko jih ujamejo. Prav zaradi tega ima policija zelo velike težave pri odkrivanju in dokazovanju tovrstne kriminalitete, saj razpolaga z znanimi dejstvi, vendar je vseeno nemočna.      </dc:description><dc:publisher>Š. Fortte]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2014-01-03 09:40:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43335</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
