<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43428"><dc:title>VKLJUČENOST UČENCEV V ORKESTRE IN DRUGE GLASBENE SESTAVE</dc:title><dc:creator>Aškerc,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Črčinovič Rozman,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>glasbeni sestav</dc:subject><dc:subject>orkester</dc:subject><dc:subject>vplivi vključevanja v glasbene sestave</dc:subject><dc:subject>samozavest</dc:subject><dc:subject>trema</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:description>Glasbena umetnost pomembno vpliva na otrokovo izražanje čustev, intelektualno rast in izboljšanje spomina. Namen diplomske naloge je bil raziskati, kako vključevanje v orkestre in druge glasbene sestave vpliva na učence in predvsem na njihovo samozavest. Zanimalo nas je tudi, če obstajajo razlike v motivih, ki vplivajo na odločitve o glasbenem izobraževanju in vključevanju v glasbene sestave, glede na spol. V teoretičnem delu so predstavljeni vplivi igranja glasbila na učence in vplivi motivacije na učenje glasbe. Navedene so tudi značilnosti orkestra in drugih glasbenih sestavov ter delovanje posameznika znotraj njih. Metoda, uporabljena v empiričnem delu, je deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo 357 učencev šestih javnih glasbenih šol Slovenije. Rezultate smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, statistično pa smo jih preverili s hi-kvadrat preizkusom. Raziskava je pokazala, da so učenci bolj samozavestni pri igranju v glasbenih sestavih, saj je izmed vseh anketiranih le 13 učencev trdilo, da se bolj samozavestno počutijo pri solističnem nastopanju. Prav tako smo dokazali, da obstaja razlika med stopnjo treme glede na način izvajanja, saj je večina anketirancev imela manjšo tremo, ko so igrali v glasbenem sestavu. Ugotovljeno je bilo tudi, da povezava med željo po igranju glasbila in dejavniki, ki so vplivali na njegovo izbiro, ne obstaja, saj anketiranci radi igrajo na izbrano glasbilo ne glede na to, kdo je vplival na njihovo izbiro.
Na podlagi raziskave lahko rečemo, da vključevanje učencev v orkestre in druge glasbene sestave pozitivno vpliva na njihov socialni razvoj, večjo samozavest in manjšo tremo.            </dc:description><dc:publisher>[K. Aškerc]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-01-17 15:13:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43428</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
