<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43499"><dc:title>Komunikacija s svojci umirajočega bolnika</dc:title><dc:creator>Dornik,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>DONIK,	BARBARA	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>svojci umirajočega</dc:subject><dc:subject>paliativna oskrba</dc:subject><dc:subject>Hospic.</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Komunikacija s svojci umirajočega bolnika je za izvajalce zdravstvene nege zahtevna, saj jim povzroča dodatno obremenitev in stres. Pri vzpostavljanju odkritega pogovora s svojci umirajočega bolnika doživljajo stiske in težave. Velikokrat se srečujejo s strahom pred vprašanji svojcev ter njihovimi reakcijami. 
Metodologija: V diplomskem delu smo opisali posebnosti komunikacije s svojci umirajočega bolnika. Predstavili smo paliativno oskrbo in nevladno humanitarno organizacijo Hospic in njeno delovanje. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je za izvajalce zdravstvene nege delo s svojci umirajočega bolnika stresno in obremenjujoče, v kakšni meri so izvajalci zdravstvene nege seznanjeni s posebnostjo komunikacije s svojci umirajočega bolnika ter poznavanje nevladne humanitarne organizacije Hospic.
Raziskava je temeljila na osnovi kvantitativne metodologije. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga izdelali v namen raziskave. Raziskavo smo izvedli v Splošni bolnišnici Ptuj na oddelku za interno medicino. V raziskavi je sodelovalo 30 naključno izbranih izvajalcev zdravstvene nege.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali da 23 (77 %) anketirancem delo s svojci umirajočega bolnika predstavlja dodatno obremenitev in stres, 13 (44 % ) anketirancev bi se rado komunikaciji s svojci umirajočega pogosto izognilo. 16 (53 %) anketirancev meni, da nima dovolj strokovnega znanja s področja terapevtske komunikacije, 19 (63 %) si tako želi pridobiti še dodatnih znaj. Rezultati so nam tudi pokazali, da 17 (57 %) anketiranih pozna nevladno humanitarno organizacijo Hospic in njeno delovanje, svojcem pa le redko svetuje 10  (33 %) anketirancev, da naj se vključijo vanjo.
Razprava in zaključek: Izvajalci zdravstvene nege so lahko svojcem umirajočega bolnika v veliko pomoč, če znajo uporabiti pravilne tehnike komuniciranja. Za njih je komunikacija s svojci velikokrat stresna vendar se ji žal ne morejo izogniti, ker je to del njihovega poklica. V pomoč jim je lahko tudi društvo Hospic, ki je namenjeno tako svojcem umrlega kot tudi izvajalcem zdravstvene nege.            </dc:description><dc:publisher>[P. Dornik]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-01-29 09:31:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43499</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>