<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43697"><dc:title>Vpliv razlicnih nacinov obdelave tal in setve na porabo goriva in pridelek koruze</dc:title><dc:creator>Grašič,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vindiš,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Obdelava tal</dc:subject><dc:subject>setev</dc:subject><dc:subject>poraba goriva</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:description>V letu 2013 smo na poskusnem polju v Mali vasi opravili poskus z namenom, da bi
ugotovili, kako razlicna obdelava tal in setev s sejalnicami z razlicnim nacinom delovanja
vplivajo na pridelek in porabo goriva. Na štirih poskusnih poljih smo predsetveno pripravo
tal opravili s predsetvenikom ali vrtavkasto brano, nato smo opravili setev z dvema
razlicnima sejalnicama. Prva je pnevmatska nadtlacna, druga pnevmatska podtlacna. Pri
vseh opravilih smo merili porabo goriva in casa, pri setvi pa še porabo semena. Po 14
dnevih smo opazovali vznik. Jeseni smo izmerili pridelek na vseh poskusnih parcelah in
izmerili vlago zrnja koruze. Zbrali smo tudi vremenske podatke za celo leto. Ugotovili
smo, da se predsetvena priprava tal opravi hitreje in bolje z vrtavkasto brano v primerjavi s
predsetvenikom poleg tega pa prihranimo tudi gorivo. Setev s podtlacno sejalnico je bolj
natancna, poraba semena pa je nižja v primerjavi z nadtlacno sejalnico. Pridelek je bil
najvišji na poskusni parceli V1 (6596,8 kg SS/ha), kjer smo tla obdelali z vrtavkasto brano
in sejali s podtlacno sejalnico.            </dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-02-24 11:52:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43697</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>