<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43711"><dc:title>PRIMERJAVA OSNOVNOŠOLSKEGA IN SREDNJEŠOLSKEGA RAZREDNIŠTVA V KOROŠKI REGIJI</dc:title><dc:creator>Piko,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Javornik Krečič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Razrednik</dc:subject><dc:subject>znanje razrednika</dc:subject><dc:subject>oddelek</dc:subject><dc:subject>roditeljski sestanki</dc:subject><dc:subject>govorilne ure</dc:subject><dc:subject>oddelčni učiteljski zbor.</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo obravnavali primerjavo med osnovnošolskim in srednješolskim razredništvom, omejili pa smo se na koroško regijo. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej kratko predstavili vloge razrednika, kakšno znanje razredniki potrebujejo za opravljanje te vloge in kje so ga pridobili. Osnovno smo opredelili razrednikov odnos z različnimi skupinami udeležencev v izobraževanju – z učenci, s starši, z učitelji, s svetovalno službo in z drugimi strokovnimi sodelavci. Na kratko pa smo predstavili tudi oddelek in njegovo vodenje, roditeljske sestanke, govorilne ure in oddelčni učiteljski zbor. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med razredniki treh osnovnih in treh srednjih šol v koroški regiji. Namen empiričnega dela je bil raziskati potrebovano in pridobljeno znanje razrednikov, pomembnost vloge razrednika, opravljanje razrednih ur, sodelovanje s starši in dojemanje sebe kot razrednika. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da si največ razrednikov potrebno znanje pridobi prva leta razredništva, preko lastnih izkušenj. Potrebovali pa bi dodatno znanje s področja odkrivanja in reševanja težav mladostnikov. Učiteljem je vloga razrednika pomembna in prijetna, pri njenem opravljanju pa se počutijo dobro. Razredne ure v večini opravljajo enkrat na teden, z dodatno uro izven urnika. S starši pa najpogosteje sodelujejo preko govorilnih ur in roditeljskih sestankov. Razredniki sebe dojemajo pozitivno in najpogosteje skušajo doseči, da se vsi učenci v razredu počutijo sprejete. Slednji podatek je pomemben, saj je razrednik tisti vodja oddelka, ki naj bi poskrbel za razredno kolektivnost.      </dc:description><dc:publisher>[M. Piko]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-02-25 21:10:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43711</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
