Gospodarsko kazensko pravo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeKrapež, Jordan (Avtor) Zgaga Markelj, Sabina (Mentor) kazensko pravogospodarsko kazensko pravogospodarska kriminalitetadiplomske nalogeGospodarski kriminal kot dejavnost je skoraj nemogoče opisati z enotno definicijo. Razloge za to je iskati v dinamičnosti dejavnosti in različnih pogledih posameznih ved (pravo, sociologija, kriminologija) ter tudi osebnih pogledih posameznikov na to dejavnost. Na artikulacijo definicije vplivata tudi obdobje, v katerem se gospodarski kriminal pojavlja in razvija, ter gospodarski sistem. Od ostalih oblik kriminala se loči glede na pristop, metode in postopke preiskovanja in način izvajanja, ki je značilen za to vrsto kriminala. Izvaja se lahko individualno ali pa organizirano, vedno z istim namenom – protipravno pridobiti osebno premoženjsko korist (bogatiti se). Iz navedenega lahko sklepamo, da izvirajo vzroki gospodarskega kriminala v večini primerov iz statusa posameznika in njegovih potreb (osebni razlogi) pri danih priložnostih (kriminogenih dispozicijah). Če je gospodarski kriminal vezan na osebe, je korporacijski kriminal vezan na gospodarske organizacije – korporacije -, kar pomeni, da so nezakonita ravnanja v prvi fazi izvršena v korist gospodarske organizacije in ne v korist posamezne osebe ali skupine oseb, kar je tudi ena od značilnosti te oblike kriminala. Torej je organizacija center dogajanja. Kriminalno dejanje je najprej storjeno v korist organizacije, šele nato v korist posameznih oseb ali skupine oseb. Presoja, ali določeno ravnanje sodi v sklop gospodarskega kaznivega dejanja (gospodarski, korporacijski kriminal), je na plečih organov pregona. Prav zato morajo imeti vnaprej izdelan niz pravnih pravil, ki določajo gospodarska in korporacijska kazniva dejanja, sankcije za ta dejanja ter pogoje, pod katerimi so za ta kazniva dejanja odgovorne fizične in pravne osebe. Niz pravnih pravil imenujemo gospodarsko kazensko pravo, ki se glede na zaznane probleme in pomanjkljivosti vsebinsko spreminja. Zadnje spremembe so bile izvršene z novelo B Kazenskega zakonika 1 (Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, 2011), v nadaljevanju KZ–1B. Glede na zastavljene predpostavke in njihove analize lahko sklepamo, da se s sprejetim KZ–1B odpravlja problem implicitne opredelitve oškodovanja javnih financ in dokazovanja odgovornosti za to kaznivo dejanje in razširja obseg kaznivih dejanj pri bistveno nespremenjenih sankcijah. J. Krapež]20142014-03-05 23:02:03Diplomsko delo43785sl