<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43812"><dc:title>ANALIZA PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA IN SAMODETERMINIRANOSTI PRI ZAPOSLENIH, ČLANIH SINDIKATA SKEI</dc:title><dc:creator>Kalamar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Treven,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milfelner,	Borut	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>dobro počutje</dc:subject><dc:subject>psihološko dobro počutje</dc:subject><dc:subject>samodeterminacija</dc:subject><dc:subject>psihično zdravje</dc:subject><dc:subject>SKEI</dc:subject><dc:description>Psihološko dobro počutje in samodeterminiranost, kot del širokega koncepta dobrega počutja, sta se šele v zadnjem desetletju začela dobro razvijati. Raziskovalci vedno znova ugotavljajo, kakšne in koliko pozitivnih vplivov prinašata posameznikom, ki ali zavestno ali slučajno delujejo po načelih, ki povečujejo psihološko dobro počutje (sprejemanje samega sebe, osebnostni razvoj, opredeljeni jasni cilji v življenju, upravljanje lastnega okolja, smisel življenja ter vzpostavljanje pozitivnih odnosov z drugimi) oziroma zadovoljujejo osnovne tri psihološke potrebe – po kompetencah, avtonomiji in sorodnosti. 

V magistrski nalogi smo se posvetili predvsem temu, kaj sta psihološko dobro počutje in samodeterminiranost, na kakšne načine ju povečevati, dvigniti oziroma ohranjati ter kakšne posledice prinašata. Tako smo preko raziskave poskušali ugotoviti, ali sta prisotna pri zaposlenih, članih sindikata SKEI.            </dc:description><dc:publisher>[M. Kalamar]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-03-10 19:48:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>43812</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
