<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43829"><dc:title>Primerjava različnih metod ugotavljanja živosti semen orhidej</dc:title><dc:creator>Škorjanc,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič Dolinšek,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>živost</dc:subject><dc:subject>semena kukavičevk</dc:subject><dc:subject>flouroscein diacetat (FDA)</dc:subject><dc:subject>trifenil tetrazolijev klorid (TTC)</dc:subject><dc:subject>metilensko modrilo</dc:subject><dc:subject>difenil tetrazolijev bromid (MTT)</dc:subject><dc:subject>kalitev</dc:subject><dc:description>Semena kukavičevk asimbiontsko kalijo samo, če so živa. Če niso, ne kalijo, kljub ustreznemu gojišču. Da si prihranimo dilemo, ali semena ne kalijo zato, ker niso živa oziroma ne kalijo zaradi neustreznega gojišča, je dobro vsa semena pred kalitvijo testirati, ali so sploh živa. Preverili smo učinkovitost štirih metod za ugotavljanje živosti semen orhidej: metodo s flouroscein diacetat-om (FDA), metodo s trifenil tetrazolijevim klorid-om (TTC), metodo z difenil tetrazolijevim bromidom (MTT) in metodo z metilenskim modrilom. Od preizkušenih metod se je kot najprimernejša izkazala metoda z metilenskim modrilom, ki je bila najbolj primerljiva z metodo s FDA in kalitvenim testom. Je cenovno ugodna in enostavna, ker ne potrebujemo mikroskopa s flourescenco kot pri metodi s FDA. Primerljive rezultate smo dobili tudi z metodo s TTC raztopljenim v fosfatnem pufru, vendar pa zanjo potrebujemo vodno kopel in je časovno neugodna. Metodi s TTC raztopljen v destilirani vodi in z MTT nista dali primerljivih rezultatov.            </dc:description><dc:publisher>[M. Škorjanc]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-03-12 10:48:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43829</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
