<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43951"><dc:title>Otrok in hipertermija</dc:title><dc:creator>Nerad,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stričević,	Jadranka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kegl,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: hipertermija</dc:subject><dc:subject>povišana telesna temperatura</dc:subject><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:subject>vročinski krči</dc:subject><dc:subject>komunikacija in nudenje pomoči</dc:subject><dc:subject>zdravstvena vzgoja.</dc:subject><dc:description>POVZETEK
Teoretična izhodišča: Hipertermija nastane zaradi motenega oddajanja telesne temperature v okolico. Do nje pride ob naporno večji mišični dejavnosti, pri povečanem presnavljanju nekaterih bolezni endokrinih žlez, vročinski kapi, pregretju dojenčka, po obsežnih opeklinah ali drugih okvarah kože. Zelo pomembno je, da se starši naučijo opazovati svojega otroka, ko je zdrav in ko je bolan. Pomemben podatek pri povišani telesni temperaturi je podatek o popiti tekočini in o tem, kakšna je otrokova koža. Pri vročinskih krčih je pomembno, da starši ostanejo mirni, otroka namestijo v ustrezen položaj in ga opazujejo. Namen promocije zdravja je spodbuditi posameznika in skupine prebivalcev, da bi skrbeli za ohranjanje lastnega zdravja, zdravja otrok, oziroma da začnejo ali ohranjajo aktivno skrb za svoje zdravje. 
Raziskovalna metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri kateri nam je bila v pomoč domača in tuja literatura. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija z uporabo strukturiranega vprašalnika, sestavljenega iz 15-ih vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V anketi, ki smo jo izvedli v mesecu aprilu 2013, je sodelovalo 60 staršev in 54 oseb negovalnega tima. Podatke, ki smo jih dobili, smo statistično obdelali s pomočjo  trivzorčnega programa Excel ter rezultate ponazorili v obliki grafov. 
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je tri četrt anketiranih staršev še vedno premalo  seznanjenih z naravnimi metodami zniževanja povišane telesne temperature, saj se že ob rahlem povišanju takoj poslužujejo antipiretikov. Zato bi bilo dobro, da bi jih člani negovalnega tima osveščali o prednostih naravnih metod zniževanja povišane telesne temperature in o pomenu zdravil za zniževanje le-te. 
Sklep: Čeprav je naše zdravstvo in medicina zelo napredovala, so starši in člani negovalnega tima še vedno premalo poučeni in seznanjeni o povišani telesni temperaturi, njenih vzrokih, koristnih in škodljivih učinkih povišane telesne temperature, o  zdravljenju, vročinskih krčih in o tem, kdaj naj bi starši otroka peljali k pediatru. Ko bodo člani negovalnega tima dovolj strokovno usposobljeni in kompetentni za dajanje informacij o povišani telesni temperaturi, se bo strah pri njih in starših bolnih otrok zmanjšal.            </dc:description><dc:publisher>[T. Nerad]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-03-26 17:15:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43951</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
