<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43964"><dc:title>UGOTAVLJANJE ŠTEVILA SOMATSKIH CELIC NA PODLAGI ELEKTRIČNE PREVODNOSTI MLEKA</dc:title><dc:creator>Zorko,	Edvard	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>JANŽEKOVIČ,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>somatske celice / električna prevodnost mleka / molznice</dc:subject><dc:description>Cilj raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike v električni prevodnosti mleka med samimi četrtmi vimena s pomočjo naprave Mastritron LF 3000. Prav tako želimo ugotoviti in ali obstajajo razlike v električni prevodnosti mleka glede na način reje, pasmo krav, stadij laktacije in zaporedno laktacijo krav, vključenih v raziskavo. Skupno je bilo v raziskavo vključenih 249 krav, od tega je bilo 135 krav črno-bele pasme, 41 krav lisaste pasme ter 73 križancev z lisasto pasmo (LS×RH, LS×MB). Ugotovili smo, da se prevodnost skupnega vzorca, SŠSC [log10] in % laktoze med seboj statistično značilno razlikujejo glede na način reje P ≤ 0,05. Tako so krave v prosti reji imele nižje vrednosti pri električni prevodnosti skupnega vzorca (5,53 ± 0,55a) in SŠSC [log10] (2,00 ± 0,51a), imele pa so višji % laktoze (4,40 ± 0,44a). Pri primerjavi preučevanih parametrov glede na pasmo ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik P ≥ 0,05. Ugotovili smo, da se električna prevodnost mleka po posameznih četrteh in SŠSC [log10] z višanjem stadija laktacije in zaporedne laktacije povečuje. Primerjane vrednosti se med seboj statistično značilno razlikujejo P ≤ 0,05.            </dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-03-28 09:07:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43964</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
