<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43979"><dc:title>POSTANEK NA TRIKOTNI JASI -  MARIBORSKO POHORJE KOT PODROČJE ODDIHA</dc:title><dc:creator>Cveček,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prosti čas</dc:subject><dc:subject>narava</dc:subject><dc:subject>pohodništvo</dc:subject><dc:subject>urbanistični načrt</dc:subject><dc:subject>množična kultura</dc:subject><dc:description>Osnovni namen diplomskega dela je bil sociološka obravnava preživljanja aktivnega prostega časa v naravi. V ta namen je bila izvedena analiza člankov v revijah Planinski vestnik in Skozi TAM ter analiza primarne/sociološke in sekundarne literature. Pregledali smo, kako se je spreminjal pomen prostega časa in njegova vloga v vsakdanjem življenju posameznika. Omejili smo se na področje Mariborskega Pohorja in ugotovili, da je urbanistični načrt iz leta 1949 vključeval urejanje zelenih površin, ki bi meščanom Maribora omogočale aktivno preživljanje prostega časa. Človekov odnos do narave se je spremenil, ljudje so v njej začeli uživati. Začetek množičnega obiskovanja Mariborskega Pohorja in množične kulture označujemo z gradnjo Pohorske vzpenjače, ki je omogočila, da Pohorje vidijo tudi tisti, ki ga prej niso. Omenili bomo tudi pohodne čevlje, ki so pomemben del pohodnikove opreme, vendar je njihov pomen dobil novo razsežnost v postmoderni potrošniški družbi.      </dc:description><dc:publisher>[K. Cveček]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-03-31 00:34:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>43979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
