<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44086"><dc:title>UPRAVIČENA - NEUPRAVIČENA ODSOTNOST Z DELA</dc:title><dc:creator>Lapoši,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senčur Peček,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>delavec</dc:subject><dc:subject>delovno razmerje</dc:subject><dc:subject>upravičena odsotnost z dela</dc:subject><dc:subject>neupravičena odsotnost z dela</dc:subject><dc:subject>sankcioniranje neupravičene odsotnosti z dela</dc:subject><dc:description>Pravica delavca do upravičene odsotnosti z dela je protipol njegovi najpomembnejši obveznosti v delovnem razmerju, tj. opravljanju dela na delovnem mestu za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Upravičeno odsotnost z dela kot temeljno pravico delavca urejajo akti številnih mednarodnih organizacij, kateri določajo minimalne standarde, ki jih morajo države podpisnice v svojem notranjem pravnem redu upoštevati. Zakon o delovnih razmerjih določa številne razloge na podlagi katerih je delavec z dela upravičeno odsoten. Kolektivne pogodbe ter sama pogodba o zaposlitvi lahko razloge še razširijo oz. določajo daljše odsotnosti za posamezen primer, ter s tem ustvarjajo še ugodnejši položaj delavca. Zakon o delovnih razmerjih ne podaja definicije kdaj je delavec neupravičeno odsoten z dela, zato se v vsakem posameznem primeru posebej presoja kdaj preide upravičena odsotnost z dela v neupravičeno. Neupravičena odsotnost delavca z dela je glede na kršitev ustrezno sankcionirana s strani delodajalca.                  </dc:description><dc:publisher>[A. Lapoši]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-04-11 23:59:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>44086</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
