<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44132"><dc:title>VLOGA VARNOSTNEGA SVETA OZN PRI REŠEVANJU KONFLIKTOV NA BLIŽNJEM VZHODU  - PRIMER IZRAELA IN PALESTINE</dc:title><dc:creator>Lipuš,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tratnik,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>OZN</dc:subject><dc:subject>Varnostni svet</dc:subject><dc:subject>varovanje mednarodnega miru in varnosti</dc:subject><dc:subject>reforma</dc:subject><dc:subject>veto</dc:subject><dc:subject>resolucija</dc:subject><dc:subject>VI. poglavje Ustanovne listine  OZN</dc:subject><dc:subject>VII. poglavje Ustanovne listine OZN</dc:subject><dc:subject>pristojnosti</dc:subject><dc:subject>ogrožanje miru</dc:subject><dc:subject>kršitev miru</dc:subject><dc:subject>agresivna dejanja</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je opredeliti vlogo Varnostnega sveta pri reševanju konfliktov na Bližnjem vzhodu s strani mednarodne skupnosti, konkretno na primerih Izraela in Palestine ter ugotoviti in analizirati možne vzroke za (ne)zmožnost reševanja le-teh.
Organizacija združenih narodov je bila ustanovljena kot varovalo pred možnostjo ponovitve grozot iz druge svetovne vojne s strani takratnih zmagovalnih sil. Le-te so si takrat kot ustanoviteljice zagotovile poseben status v Varnostnem svetu, katerega so ohranile vse do danes. Vendar pa sta se tekom zadnjih skoraj 70-ih let, še posebno v času hladne vojne, njihovo razmerje ekonomske moči in politična volja bistveno spremenila. 
Varnostni svet tako sprejema odločitve v imenu vseh članic OZN, pri čemer poglavitno vlogo igra ravno teh pet stalnih članic: ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska. Pri tem je izrednega pomena pravica do veta, ki v sodobnem mednarodnem okolju lahko bistveno oteži sprejemanje nekaterih najpomembnejših odločitev za ohranjanje ali - še pogosteje - ponovno vzpostavljanje miru in varnosti. 
Postavlja se vprašanje ali gre zgolj za pomanjkanje politične volje določenih držav ali je dejansko čas »prerastel« sistemsko ureditev OZN, pri čemer je seveda najpomembnejša ureditev Varnostnega sveta. Ali je sistem odločanja še učinkovit ali je za izvajanje temeljne naloge potrebna reforma Varnostnega sveta? In če, ali je potrebno spremeniti le sestavo Varnostnega sveta ali tudi njegove delovne metode? Kakšne so alternative?
Z analizo opredeljenega problema želim priti do zaključka, če in kakšne spremembe bi bile potrebne, da bi Varnostni svet ( še naprej ) lahko izpolnjeval svojo ključno vlogo pri reševanju mednarodnih konfliktov in ohranitvi miru.                  </dc:description><dc:publisher>[I. Lipuš]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-04-18 09:17:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>44132</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>