<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44251"><dc:title>INSTITUT DAVČNE TAJNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Lovrenčič,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hauptman,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davčna tajnost</dc:subject><dc:subject>osebni podatek</dc:subject><dc:subject>izmenjava podatkov</dc:subject><dc:subject>vzorčni model OECD</dc:subject><dc:subject>kršenje</dc:subject><dc:subject>razkritje podatkov.</dc:subject><dc:description>Davčna tajnost v Sloveniji je zakonsko urejena z Zakonom o davčnem postopku, Zakonom o davčni službi ter z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Prav tako je davčna tajnost zakonsko urejena z vidika ciljnih skupin z Zakonom o bančništvu, z Zakonom zavarovalništvu, Zakonom o odvetništvu ter z Zakonom o medijih. Podatki se ne smejo razkrivati tretjim osebam, razen na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca ali v primeru, če zavezanec za davek v medijih sam nepopolnoma ali enostransko razkrije podatke. Osebe, ki morajo varovati davčno tajnost, so uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik  s podatki, ki so davčna tajnost. Teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom. V empirični raziskavi smo iskali članke na temo kršenje davčne tajnosti in zloraba osebnih podatkov ter ugotovili, da se v medijih pogosto kršijo.            </dc:description><dc:publisher>[S. Lovrenčič]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-05-08 09:03:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>44251</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
