<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44334"><dc:title>Učinek bele halje pri ambulantnem merjenju krvnega tlaka</dc:title><dc:creator>Peganc,	Dominika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček Trifkovič,	Klavdija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Koželj,	Anton	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>arterijska hipertenzija</dc:subject><dc:subject>učinek bele halje</dc:subject><dc:subject>hipertenzija bele halje</dc:subject><dc:subject>merjenje krvnega tlaka</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:description>Izhodišče. V diplomskem delu smo predstavili učinek bele halje in hipertenzijo bele halje ter vpliv, ki ga imata pri obravnavi arterijske hipertenzije. Opisali smo stres in anksioznost ter ostale dejavnike, ki prispevajo k fenomenu bele halje. Namen raziskave je bil oceniti učinek bele halje in pri pacientih ugotoviti dejansko razliko v vrednostih krvnega tlaka in pulza izmerjenih pri zdravniku in medicinski sestri, upoštevajoč starost in spol. Nenazadnje smo želeli predstaviti tudi vlogo medicinske sestre pri merjenju krvnega tlaka.
Metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi z uporabo strukturirane tabele, kamor smo vpisovali rezultate dveh merjenj krvnega tlaka, prvega s strani medicinske sestre, drugega s strani zdravnice. Sodelovalo je 50 pacientov Poliklinike Spera v Mariboru.
Rezultati. Vrednosti krvnega tlaka in pulza so bile višje, ko je meritve izvajala zdravnica. Vrednosti sistoličnega krvnega tlaka so bile povprečno višje za 9,9 mmHg (p &lt; 0,000), vrednosti diastoličnega krvnega tlaka za 5,1 mmHg (p &lt; 0,000), vrednosti pulza pa za 4,2 utripe/min (p &lt; 0,000) v primerjavi z meritvami medicinske sestre. Klinično pomembna razlika med merjenji zdravnice in medicinske sestre se pri sistoličnem krvnem tlaku kaže pri 46 % pacientov, ki so pri merjenju s strani zdravnice dosegali vrednosti nad 10 mmHg, v primerjavi z meritvami medicinske sestre, pri merjenju diastoličnega krvnega tlaka pa se ta razlika kaže pri 12 % pacientov. Pri merjenju pulza pa je klinično pomembna razlika izražena pri 12 % pacientov, kjer se je pulz povečal za 9 udarcev/minuto ali več. Povišanje krvnega tlaka, predvsem sistoličnega krvnega tlaka, ko je meritve izvajala zdravnica, je bilo izrazitejše pri pacientih, starih 65 let ali več, razlika v vrednostih krvnega tlaka in pulza med spoli pa je sicer majhna, vendar izrazitejša pri ženskah.
Sklep. Vrednosti krvnega tlaka in pulza so višje, ko meritve izvaja zdravnik, zato je vloga medicinske sestre pri merjenju krvnega tlaka toliko bolj pomembna, saj skupaj s prepoznavanjem in upoštevanjem pojava učinka bele halje pripomore k ustrezni obravnavi arterijske hipertenzije.            </dc:description><dc:publisher>[D. Peganc]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-05-19 16:57:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>44334</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
