<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44425"><dc:title>IZVAJALCI PALIATIVNE OSKRBE V INSTITUCIONALNEM  VARSTVU</dc:title><dc:creator>Koštomaj,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>HABJANIČ,	ANA	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnkihar,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>paliativna oskrba</dc:subject><dc:subject>negovalni tim</dc:subject><dc:subject>etični vidik</dc:subject><dc:subject>pravice neozdravljivo bolnih in umirajočih.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo opredelili vlogo izvajalcev paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu in predstavili posamezne elemente kakovostne in učinkovite paliativne oskrbe. Namen je bil raziskati strokovno področje zdravstvenih delavcev (predvsem članov negovalnega tima), ki prihajajo v stik z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi pacienti, ter ugotoviti, kakšna so njihova stališča do organiziranosti paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Rezultate smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov, prilagojenih po avstralskem dokumentu The palliative Care Evaluation Tool Kit: A compendium of tools to aid in the evaluation of palliative care projects. V raziskavo je bilo vključenih 100 zaposlenih s področja zdravstvene nege, potekala je v januarju 2014 v treh socialno varstvenih zavodih (Lambrechtov dom, Dom starejših Šentjur in Koroški dom starostnikov).
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani zdravstveni delavci v institucionalnem varstvu nimajo strokovno razširjenega znanja s področja paliativne oskrbe. Delno poznajo pravice neozdravljivo bolnih in umirajočih pacientov. Precej šibki so tudi pri poznavanju načel in značilnosti paliativne oskrbe. S statističnimi testi smo potrdili (p=0,0381), da stopnja izobrazbe pomembno vpliva na znanje s področja paliativne oskrbe.
Sklep: Izvajanje paliativne oskrbe zahteva od zdravstvenega delavca veliko dodatnega znanja, veščin in absolutno pozitivno naravnanost in samoiniciativnost. Kakovostno paliativno oskrbo bi lahko širše zagotavljali, če bi institucije več vlagale v  izobraževanje zaposlenih s področja paliative. Potrebno bi bilo organizirano pristopiti h kontinuirani paliativni oskrbi. Raziskava nakazuje posamezne usmeritve vodstvom vključenih institucij pri nadaljnem delu na področju paliativne oskrbe.      </dc:description><dc:publisher>[S. Koštomaj]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-05-27 19:19:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>44425</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>