<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44428"><dc:title>POZNAVANJE IN RABA GERMANIZMOV V MARIBORU</dc:title><dc:creator>Ivanjko,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipavic Oštir,	Alja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>germanizem</dc:subject><dc:subject>prevzeta beseda</dc:subject><dc:subject>jezikovni stik</dc:subject><dc:subject>standardni jezik</dc:subject><dc:subject>južno pohorsko narečje.</dc:subject><dc:description>Slovenski jezik je že stoletja v nenehnem stiku z nemškim jezikom, zato lahko na podlagi tega opazimo, da je v slovenskem jeziku ogromno germanizmov, ki se uporabljajo tako v standardni slovenščini kot tudi v dialektih.

Germanizem je nemška beseda, ki je v druge jezike vključena kot prevzeta beseda ali tujka. Germanizem kot izraz lahko predstavlja tudi slovnično posebnost nemškega jezika, ki je bila sprejeta v drug jezik.

V diplomskem delu je tematizirano poznavanje in raba germanizmov v Mariboru, kjer se govori južno pohorsko narečje. Cilj mojega raziskovalnega dela je bil ugotoviti, ali je v tem dialektu razlika v rabi germanizmov med generacijami, med spoloma in izobrazbi.

Empirični del diplomske naloge temelji na anketi. Sestavljena je iz 119-ih germanizmov, ki se uporabljajo v vsakodnevnem življenju. Smiselno je bilo razdeljenih v mestu Maribor 100 anket. Ciljne skupine so bili prebivalci mestnih četrti Radvanje, Studenci, Maribor center, Tezno ter Pobrežje. Naloga anketiranih je bila označiti germanizem, ki ga poznajo ter se opredeliti, ali ga uporabljajo in ali poznajo pravilno slovensko besedo. Pri tem so morali navesti svojo starost, spol, izobrazbo in znanje nemškega jezika.      </dc:description><dc:publisher>[V. Ivanjko]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-05-27 22:55:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>44428</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
