<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44531"><dc:title>OSNOVNA ŠOLA BREŽICE MED LETOMA 1917 IN 1971</dc:title><dc:creator>Kragl,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Dragan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ožinger,	Anton	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>šola</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>šolstvo</dc:subject><dc:subject>Osnovna šola Brežice</dc:subject><dc:subject>zgodovina šolstva</dc:subject><dc:subject>šolska kronika</dc:subject><dc:description>Naslov diplomskega dela je Osnovna šola Brežice med leti 1917 in 1971. Namen dela je bil predstaviti začetke šolstva v Brežicah in delovanje šole v letih od 1917 – 1971, ter primerjati z razvojem šolstva na slovenskem. V tem obdobju je prišlo do večjih sprememb v sami lokaciji šole, šolskega sistema in obeleževanju praznikov na šoli. Zanimalo me je tudi, katere dejavnosti so potekale na šoli in kako je potekalo šolsko leto. 
Predstavila sem občino Brežice, v kateri se nahaja šola. Opisala kratko zgodovino Brežic in kako je ta vplivala na razvoj šolstva v našem mestu. Prvi zametki šolstva v našem kraju so se začeli v 2. polovici 16. stoletja in sicer po zaslugi grofa Jurija Frankopana, ki je zgradil samostan v katerem je bila šola za dečke meščanskih rodbin. Šolo sem podrobneje opisala v času po 1. svetovni vojni, ko so ukinili nemško šolo in je nastala štirirazredna deška in dekliška šola, v obdobju med obema vojnama pa so šolsko poslopje zavzeli Nemci. Pouk se v tem obdobju ni izvajal. Po 2. svetovni vojni je bil obisk boljši kot po 1. svetovni vojni. Ljudje so se zavedali, da je izobrazba pomembna. Pouk je bil organiziran v 10 oddelkih. Leta 1958 je izšel pomemben zakon o uvedbi 8 - letke. 
Današnjo šolo tako kot v preteklosti obiskuje veliko otrok iz sosednjih krajev. Šolo so leta 2008 obnovili. Prenovili so sanitarije, na predmetno stopnjo so namestili omarice in stene pobarvali z živimi barvami. Zvonec, ki oznanja konec pouka pa je zamenjala prijetna glasba nad katero so učenci navdušeni.
V diplomi sem uporabila tri raziskovalne metode: deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo. Uporabila sem tudi postopek zbiranja podatkov, predvsem na podlagi zapisanih kronik.            </dc:description><dc:publisher>[P. Kragl]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-06-04 12:35:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>44531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
