Sistemska korupcija v Sloveniji : magistrsko deloGajić, Ana (Avtor) Dobovšek, Bojan (Mentor) korupcijasistemska korupcijapreprečevanjeSlovenijamagistrska delaZ vidika kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete je sistemska korupcija eden najbolj uničujočih pojavov moderne družbe. Posledice sistemske korupcije so vidne ob finančnem izčrpavanju države, paralizi državnega aparata, nezaupanju ljudi v politiko, družbeni degradaciji in kolapsu družbenih vrednot. Pri sistemski korupciji se soočamo z načrtno zlorabo države s strani političnih elit, ki sistemsko korupcijo dopuščajo oziroma je ne odpravljajo, zaradi svojih materialnih koristi. Politični odločevalci imajo monopol odločanja pri oblikovanju politik, legalizaciji oziroma uzakonjanju izbranih predpisov in implementaciji zakonodaje, zato imajo vse vzvode, da pripravljajo zakonodajo po svoji meri. Javni uslužbenci in politiki lahko v tej tako imenovani sistemski korupciji, ki jo razumemo tudi kot velika korupcija oziroma korupcija elit sodelujejo ali pa jih interesne grupacije izkoristijo zgolj kot instrument za dosego svojega cilja. Z analizo poglobljenih intervjujev z devetimi uglednimi slovenskimi strokovnjaki in raziskovalci smo skušali opredeliti pojem sistemske korupcije ter izpostaviti tveganja za njen obstoj. Ugotovitve kažejo, da imamo v Sloveniji največ težav z Veliko korupcijo v zdravstvu, gradbeništvu, bančništvu, posebej pa na področju javnih naročil. Sprego korupcije omogočajo posamezniki ali skupine, ki jim je pridobivanje lastne premoženjske koristi pomembnejše od svojega poslanstva, to je skrb za javno dobro. Na podlagi tega smo v Sloveniji priča zlorabam državnega aparata, pod pretvezo “demokratičnega” sprejemanja zakonodajnih rešitev. To dejstvo potrjujejo tudi ugotovitve, da je v Sloveniji skorajda nemogoče poimensko sledenje strokovnih svetovalcev, ki skrbijo za domnevno znanstveno zbrane informacije, na podlagi katerih odločevalci pripravljajo zakonske spremembe. S tem lahko govorimo o popolnem ujetju države kot tudi o onemogočenem delu državnih organov, ki pravzaprav ostajajo brez resnih orodij za odpravljanje sistemske korupcije. Obenem pa politika “skrbi” da se policija, tožilstvo, še manj pa neodvisni državni organi, ne zmorejo kadrovsko, finančno in strokovno boriti zoper to patološko boleznijo modernega časa, ki še zdaleč ni omejena zgolj na slovenski prostor. A. Gajić]20142014-06-05 17:05:28Magistrsko delo/naloga44560sl