Vpliv represivnih služb s področja drog na rehabilitacijo zasvojenih oseb : magistrsko deloSvalina, Metoda (Avtor) Umek, Peter (Mentor) drogeprepovedane drogeodvisnostkriminalitetapreprečevanjerehabilitacijamagistrska delaPovzetek Razumevanje adiktologije je ključnega pomena pri sprejemanju represivnih ukrepov, ki naj bi zasvojence prek rehabilitacije pripeljali do celostne obnove osebnosti in ne samo do abstinence. Če imamo represivno-kaznovalno politiko s področja drog usmerjeno zgolj na kaznovanje zasvojencev in nadomeščanje prepovedane droge z dovoljeno, je to samo pot, ki močno poglablja brezno, v katerem se utaplja zasvojena oseba. V prvem delu so me zanimali fenomen omame, etiologija zasvojenosti, razvoj zasvojenosti in njena sekundarna problematika. V drugem delu se osredotočim na dejavnosti represivnih služb s področja drog, opredelim zakonsko urejenost s tega področja in ugotavljam, katere so strategije policije za zmanjšanje ponudbe prepovedanih drog na tržišču. Zadnji sklop teoretičnega dela namenim rehabilitaciji zasvojenih. V empiričnem delu s primarno raziskavo in logistično regresijo ugotovim, da imajo represivne službe v različnih delih problematike zasvojenosti različne vplive. Z vidika doseganja abstinence rezultati pokažejo, da obstaja pozitivna povezava med represijo v njenem ukrepanju prek sankcij zasvojenih in utrjevanju abstinence ali odločitve zanjo. Kazen sodnega opomina in ukrep obveznega zdravljenja odvisnosti pozitivno vplivata na vzdržnost od drog, medtem ko zapor in denarna kazen ne. Z vidika zniževanja in odprave sekundarne kriminalitete zaradi zasvojenosti pa represivne službe s šibkim vplivom znižujejo kriminalnost odvisnika, z močnim vplivom pa zvišujejo sekundarno kriminaliteto zaradi zasvojenosti s prepovedanimi drogami, medtem ko na premoženjski delikt odvisnika nima nobenega statistično pomembnega vpliva. Tudi na zasvojenost s heroinom nima nobenega vpliva, na opustitev uživanja kokaina imajo šibek vpliv samo sodne obravnave, z nadomestno terapijo, kot sta metadon in morfin, pa represivni ukrepi močno poglabljajo zasvojenost prek kazni zapora in denarnih kazni, kar je s strani “harm reduction” politike do drog zaželeno. Kaznovalna politika tudi nima nobenega statistično pomembnega vpliva na odvisnikovo motivacijo, da bi se odločil za rehabilitacijo oziroma da bi začel razmišljati o tem, da bi poiskal pomoč glede svoje zasvojenosti. M. Svalina]20142014-06-09 11:07:49Magistrsko delo/naloga44595sl