<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44608"><dc:title>STROŠKI PRI UPORABI STANOVANJ</dc:title><dc:creator>Kompolšek,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pšunder,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tominc,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>uporabljanje stanovanj</dc:subject><dc:subject>nepremičnine</dc:subject><dc:subject>stroški</dc:subject><dc:subject>stanovanjski stroški</dc:subject><dc:subject>struktura stroškov</dc:subject><dc:subject>obratovanje</dc:subject><dc:subject>energetska učinkovitost</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo je usmerjeno v celovito proučitev stanovanjskih stroškov v času obratovanja nepremičnine. Definirani so pojmi nepremičnin, nepremičninskega trga, opisane pa so tudi razmere na slovenskem nepremičninskem trgu stanovanjskih nepremičnin. 
Proučena je obstoječa zakonodaja s področja upravljanja objektov, ter sodobni viri s področja upravljanja in učinkovite rabe energije v stavbah. Predstavljeni so stroški, ki se pojavijo pri obratovanju, ter struktura in delež le-teh v skupnih izdatkih osebne potrošnje gospodinjstev pri uporabi primarnih stanovanjskih nepremičnin. Zaradi večinskega deleža stroškov energije, je posledično raziskano tudi področje energetske učinkovitosti. 
V empiričnem delu magistrskega dela so postavljene štiri raziskovalne hipoteze, s katerimi smo preverjali strukturo in delež stanovanjskih stroškov v potrošnji slovenskih gospodinjstev, pripravljenost gospodinjstev do zmanjšanja porabe energije, ter seznanjenost gospodinjstev z energetsko učinkovito gradnjo. Hipoteze smo preverili s pomočjo statističnega računalniškega programa SPSS. 
Prišli smo do ugotovitve, da stanovanjski stroški predstavljajo največji delež v potrošnji slovenskih gospodinjstev. Z izračunom povprečnega deleža stanovanjskih stroškov v skupnem mesečnem neto dohodku smo ugotovili, da delež izdatkov za stanovanje z višanjem dohodka pada. Prav tako z višanjem skupnega mesečnega neto dohodka padajo izdatki za energijo. Povprečni delež izdatka za energijo v sklopu stanovanjskih stroškov pa se z višanjem skupnega mesečnega neto dohodka povečuje.            </dc:description><dc:publisher>[U. Kompolšek]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-06-10 11:18:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>44608</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
