<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44647"><dc:title>Dr. Bogumil Vošnjak - politik in diplomat</dc:title><dc:creator>Gačić,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>RAHTEN,	ANDREJ	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bogumil Vošnjak</dc:subject><dc:subject>politična biografija</dc:subject><dc:subject>Kraljevina Srbov</dc:subject><dc:subject>Hrvatov in Slovencev</dc:subject><dc:subject>Jugoslovanski odbor</dc:subject><dc:subject>Krfska deklaracija</dc:subject><dc:subject>pariška mirovna konferenca</dc:subject><dc:subject>Samostojna kmetijska stranka</dc:subject><dc:subject>jugoslovanska diplomacija</dc:subject><dc:subject>slovenska diplomacija</dc:subject><dc:subject>Slovenci v emigraciji.</dc:subject><dc:description>Pričujoče delo prikazuje v pomembnih obrisih življenje in delo politika in diplomata dr. Bogumila Vošnjaka. Že njegov oče Mihael in stric Josip Vošnjak sta bistveno doprinesla k zgodovini slovenskega naroda, tako politično kakor tudi gospodarsko. Sad njune vzgoje in vzorov je bil Bogumil Vošnjak, ki ga je predvsem prva svetovna vojna zavihtela v svet političnih in diplomatskih dogajanj. Za slovensko zgodovinopisje je pomemben zaradi več dejavnikov v času burnih dogodkov doma in po svetu v začetku prejšnjega stoletja. Izpostavljena je predvsem njegova vidna vloga v Jugoslovanskem odboru, kjer je kot njegov aktivni član opozarjal svet na Slovence in ostale južne Slovane, ki naj bi se čim prej osvobodili habsburškega jarma ter se združili pod enotno in tuje nadoblasti osvobojeno državo. Kot edini Slovenec je lahko takšno združitev kronal s podpisom Krfske deklaracije, ki je kasneje bila podlaga za ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegova vztrajnost in bogate izkušnje med vojno so bile poplačane z mestom generalnega sekretarja jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Z imenovanjem za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra na poslaništvu v Pragi se mu je uresničil veliki sen, čeprav le kratkotrajno. Zatem je njegova diplomatska zvezda zamrla, a s političnega prizorišča tako želene Jugoslavije ni poniknil, temveč se je v raznih funkcijah pojavljal v družbenem in političnem življenju skupne države. Svojemu idealu unitaristične jugoslovanske države je sledil skozi vse življenje, med drugo svetovno vojno kot pripadnik Mihailovićevih četnikov in kot emigrant v ZDA po drugi svetovni vojni.      </dc:description><dc:publisher>A. Gačić]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-06-12 13:40:09</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>44647</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
