<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44684"><dc:title>UPORABA KOGENERACIJSKEGA SISTEMA NA LESNI PLIN NA KMETIJI</dc:title><dc:creator>Bobanec,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stajnko,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kogeneracijski sistem</dc:subject><dc:subject>SPTE</dc:subject><dc:subject>lesna biomasa</dc:subject><dc:subject>uplinjanje</dc:subject><dc:subject>subvencije</dc:subject><dc:description>Uporaba biomase za proizvodnjo lesnega plina, ki služi kot gorivo, je star način izrabe energije, ki so ga uporabljali med drugo svetovno vojno, predvsem za potrebe mobilnosti. Sistemi so v tem času zelo napredovali tako v velikosti kot stabilnosti in prilagodljivosti. V diplomski nalogi smo se osredotočili na sisteme za pridobivanje lesnega plina iz lesnih sekancev in njegovo uporabo v sistemih za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE). Raziskali smo mikro-kogeneracijski sistem električne nazivne moči 28 kW, izračunali višino investicije in višino subvencij za 3500 in 5500 obratovalnih ur ter ga poskušali umestiti na povprečno veliko kmetijo. Iz podatkov, dobljenih za referenčno kmetijo, je razvidno, da kmetija za ogrevanje potrebuje le 600 ur na leto oziroma 21.000 kWh. Odvzem oziroma potreba po toploti je premajhna, da bi se integracija naprave SPTE v tej obliki za kmetijo splačala. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi investicijski stroški morali biti za 50 % nižji, da bi sploh lahko prejemali državno podporo, kajti zgornja meja referenčnih stroškov za vključitev v subvencionirano mrežo je 385 EUR/MWh.            </dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-06-16 14:35:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>44684</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
