<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44752"><dc:title>Spoštovanje moralno-etičnih načel v zasebnih zdravstvenih organizacijah</dc:title><dc:creator>Unuk,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Borstner,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Etika</dc:subject><dc:subject>morala</dc:subject><dc:subject>zdravstvo</dc:subject><dc:subject>management</dc:subject><dc:subject>sistem zdravstvenega varstva.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava etiko v zdravstvu in socialnem varstvu kot pomemben dejavnik kakovostne obravnave iskalcev tovrstnih storitev. Izhajamo iz predpostavke, da je etika v sodobnem svetu vedno bolj potrebna in pomembna, zato je smiselno stremeti za temi načeli, saj je to nujno potrebno za doseganje dolgoročnega uspeha organizacije. 
Raziskovalne metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, kjer bomo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz 28 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Anketni vprašalnik je povzet in prilagojen iz doktorske disertacije z naslovom Etika in vrednote v zdravilstvu avtorice Božene Martel. Anketiranci so svoje podatke podali s pomočjo Likertove lestvice. Vrnjenih in pravilno izpolnjenih vprašalnikov je bilo 92. Populacija, ki jo je anketa zajela, je vključevala medicinske sestre, zdravstvene tehnike, zdravnike ter njihove vodje oziroma managerje. 
Rezultati: Na podlagi pridobljenih odgovorov lahko sklepamo, da so moralno-etične vrednote pri delovanju delavcev v zasebnih zdravstvenih organizacijah upoštevane v visoki meri. Glede pomena naštetih vrednot so se anketiranci v 90 % in več opredelili z najvišjo oceno (zelo mi pomeni). V povprečju so anketiranci podelili najvišjo oceno pravičnosti in poštenosti.
60 % vprašanih je povedalo, da občasno komunicira v timu o etičnosti postopkov. 49 % zaposlenih o etičnem delovanju vedno razmišlja. V 71 % so anketiranci vodje ocenili kot vzor moralno-etičnega ravnanja, kar je dokaj visoka ocena. Prav tako so nadrejeni svojim zaposlenim v veliki meri (88 %) v pomoč, kadar se soočajo z moralno-etičnimi dilemami. Izobraževanja na etičnem področju so redkejša.
Sklep: Kljub nekaterim faktorjem, ki bi lahko vplivali na zmanjšano etično delovanje zaposlenih v zdravstveno-socialnih organizacijah, je bilo ugotovljeno, da dajejo anketiranci tovrstnim vrednotam velik pomen ter imajo s strani nadrejenih relativno dobro podporo.</dc:description><dc:publisher>[P. Kmetec]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-06-19 09:35:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>44752</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
