<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44759"><dc:title>Psihosocialne potrebe starostnika v institucionalnem varstvu</dc:title><dc:creator>Zabukovšek,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habjanič,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>starostnik</dc:subject><dc:subject>psihosocialne potrebe</dc:subject><dc:subject>negovalni tim</dc:subject><dc:subject>institucionalno varstvo.</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Z naglim naraščanjem starega prebivalstva naraščajo tudi psihosocialne potrebe starostnikov. Stari ljudje potrebujejo več socialnih stikov in spodbude k aktivnemu življenju, materialno varnost, zagotovljen občutek pripadnosti, ljubezni in spoštovanja. Ugotavljali smo vidik zagotavljanja psihosocialnih potreb s strani negovalnega tima do stanovalcev v institucionalnem varstvu. 
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, z uporabo dveh anketnih vprašalnikov strukturiranega in delno strukturiranega tipa. Vzorec anketiranih je skupno izpolnilo 35 članov negovalnega tima in 37 starostnikov bivalne enote v dveh domovih za starejše. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program SPSS in znotraj tega programskega paketa statistični test hi- kvadrat. 
Rezultati: Raziskava je pokazala, da so psihosocialne potrebe starostnikov v obeh institucionalnih varstvih s strani anketirancev v večini zadovoljene. To je razvidno tako na področju vključevanja starostnikov v različne dejavnosti kot na področju vključenosti svojcev v domsko varstvo ter v dobrih odnosih s člani negovalnega tima v institucionalnem varstvu. S strani anketiranih članov negovalnega tima so psihosocialne potrebe starostnikov v upoštevanju individualnih želja glede potreb starostnikov zadovoljene slabše (t = -2,477, p = 0,016), čemur vzrok pripisujemo pomanjkanju negovalnega kadra in slabši strokovni usposobljenosti kadra. 
Sklep: Starostnikom je potrebno posvetiti več časa, zaposliti višje število negovalnega kadra in tudi pridobiti prostovoljce v institucionalno varstvo, da bi se ti ukvarjali s starostniki, se z njimi pogovarjali, jih spremljali, ter jih spodbujali k vsakodnevnim aktivnostim. Potrebno je kontinuirano izobraževanje za člane negovalnega tima, s področja psihosocialnih potreb starostnikov za preprečitev socialne osamljenosti v institucijah.      </dc:description><dc:publisher>[J. Zabukovšek]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-06-19 14:53:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>44759</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>