<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44771"><dc:title>ČUSTVENA INTELIGENCA V POVEZAVI Z ZADOVOLJSTVOM PRI DELU V REŠEVALNI SLUŽBI</dc:title><dc:creator>Hojnik,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustvena inteligenca</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo pri delu</dc:subject><dc:subject>obvladovanje čustev</dc:subject><dc:subject>reševalna služba</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Zadovoljstvo pri delu in čustvena inteligenca sta sicer dva različna pojma, vendar močno povezana med sabo. Čustvena inteligenca spada med tako imenovane socialne faktorje, katere glavne značilnosti so: samozavedanje, samoobvladovanje samomotivacija, empatija in upravljanje z medosebnimi odnosi. Tudi zadovoljstvo pri delu v svojem pojmovanju vsebuje čustvo, vendar predvsem pozitivno, ki ga občuti posameznik ko delo opravlja. V zdravstveni negi sta obe komponenti izjemnega pomena, medsebojno se povezujeta in dopolnjujeta. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti povezanost čustvene inteligence in zadovoljstva pri delu v reševalni službi.
Metode: Raziskava, ki smo jo izvedli je temeljila na kvantitativni metodologiji, izvedli smo študijo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval demografske podatke in trditve, ki so se nanašale na zadovoljstvo pri delu, uporabili smo anketni vprašalnik o zadovoljstvu pri delu - Job Satisfaction Survey. V drugem delu anketnega vprašalnika smo ugotavljali stopnjo čustvene inteligence. Uporabili smo vprašalnik o lastnostih čustvene inteligence - Trait Emotional Intelligence Questionnaire (TEIQue-SF). V statistični analizi smo uporabili deskriptivno statistiko, Pearsonov korelacijski koeficient in analizo variance za ugotavljanje statistično pomembnih razlik med proučevanimi spremenljivkami. Zanesljivost vprašalnika smo preverili s Cronbachovim koeficientom, ki je znašal 0,725.
Rezultati: Ugotovili smo, da se čustvena inteligenca statistično pomembno povezuje z zadovoljstvom na delovnem mestu v reševalni službi (r=0,39; p=0,07) in, da so v povprečju starejši anketirani statistično pomembno bolj zadovoljni pri delu kot mlajši anketirani (PV=3,8; t=-2,418, p=0,019).
Diskusija in zaključek: Delo v zdravstveni negi je neločljivo povezano s čustvi. Naša raziskava dokazuje, da sta pozitivna čustvena inteligenca in visoka stopnja zadovoljstva pri delu pomembno faktorja, ki vplivata na psihološko zdravje in dobro počutje zaposlenih v zdravstveni negi.      </dc:description><dc:publisher>[T. Hojnik]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-06-20 08:36:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>44771</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
