<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44799"><dc:title>SPREMLJAVA LIKOVNIH SPOSOBNOSTI UČENCEV V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE</dc:title><dc:creator>Červek,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Duh,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Herzog,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ustvarjalnost</dc:subject><dc:subject>pouk likovne umetnosti</dc:subject><dc:subject>likovnoustvarjalni razvoj učencev</dc:subject><dc:subject>likovnooblikovni razvoj učencev</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega, katera se vsebinsko navezujeta na temo Spremljava likovnih sposobnosti učencev v 7. razredu osnovne šole. 
V prvem, teoretičnem delu smo izhajali iz likovne umetnosti kot učnega predmeta in vanj zajeli vlogo učitelja in učenca. Predstavili smo razvoj otroka z likovnega vidika in prešli na opredelitev ustvarjalnosti. Opisali smo ustvarjalnost in predstavili dejavnike, ki ustvarjalnost omogočajo ali spodbujajo. Pri dejavnikih smo se dotaknili njihovega pomena za ustvarjalnost in po tem opredelili oblikovnost. Oblikovnost smo pojasnili kot pojem in pomemben del likovnega jezika. Pri tem smo izhajali iz oblikotvornih likovnih prvin, kot osnove likovnega prostora in pojasnili likovne spremenljivke, kot njihove lastnosti. Z opisom kompozicije in likovne tehnike smo zaključili prvi del diplomskega dela. 
V drugem, empiričnem delu diplomskega dela smo interpretirali rezultate raziskave pri nivoju likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja glede na spol. Vzorec raziskave je zajemal 247 sedmošolcev različnih osnovnih šol, tako smo z raziskavo spremljali likovne sposobnosti deklic in dečkov, rezultate pa komparativno predstavili in odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Rezultati pri skupnem nivoju likovnooblikovnega razvoja so kazali v prid deklicam, medtem ko ni bilo statistično ugotovljenih razlik pri skupnem nivoju likovnoustvarjalnega razvoja. Merjenje rezultatov posameznih dejavnikov ustvarjalnosti se ponekod statistično razlikujejo, tako so pri dejavnikih likovnega ustvarjanja; senzibilnost, elaboracija, fleksibilno prilagajanje izraznim sredstvom in motorična spretnost v realizaciji ideje, pokazali statistično razliko v prid deklicam. Pri nivoju oblikovnega razvoja so bile boljše deklice, gledano bolj specifično, pri razmnoževanju likovnih elementov (razmnoževanje linije, teksture, valerjev) in pri odnosih med likovnimi elementi. Pri kompoziciji ni bilo statistično značilnih razlik glede na spol.            </dc:description><dc:publisher>[S. Červek]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-06-23 11:46:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>44799</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>