<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=45009"><dc:title>Človekove pravice dolžnika in upnika v postopku civilne izvršbe : "študija primera Vaskrsić"</dc:title><dc:creator>Kos,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Flander,	Benjamin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upniki</dc:subject><dc:subject>dolžniki</dc:subject><dc:subject>izvršbe</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>nepremičnine</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Izvršilni postopek definiramo kot tisto procesno delovanje, ki naj ob pomoči državnih prisilnih sredstev med dolžnikom in upnikom vzpostavi takšno zunanje stanje, kakršno ima upnik pravico zahtevati na podlagi izvršilnega naslova, oziroma omogoči izterjavo upnikove terjatve. 
V diplomski nalogi bo predstavljen izvršilni postopek, ki ga v Sloveniji ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zakon in celoten izvršilni postopek bo precej podrobno predstavljen zaradi lažjega razumevanja tematike. Bistvo naloge in to kar nas je pritegnilo k pisanju, pa je predstaviti položaj upnika in dolžnika v izvršilnem postopku. Eden temeljnih interesov dolžnika v takšnem postopku je ohranitev dostojnega življenja, upnikov interes pa čimprejšnje poplačilo dolga.  Ob pravico do učinkovitega sodnega varstva v konkretnih situacijah izvršbe tako trči pravica do osebnega dostojanstva v tesni povezavi s pravico do socialne varnosti. Predvsem je to vprašanje še toliko bolj pereče, ko gre za izterjavo bagatelnih zneskov. 
Tako v laični kot tudi v strokovni javnosti je v zadnjem obdobju veliko odzivov sprožil  primer Vaskrsić, kjer je bila dolžniku v postopku izvršbe odvzeta nepremičnina zaradi izterjave zelo nizkega zneska. Z dovoljenjem Okrožnega sodišča v Ljubljani in kasneje še Okrajnega sodišča v Litiji smo pridobili pravico do vpogleda v celoten spis o tej zadevi. V diplomskem delu smo primer podrobno razčlenili in med drugim ugotovili, da trenutno veljaven zakon v Sloveniji dovolj ščiti interese tako upnika kot tudi dolžnika v postopku civilne izvršbe.      </dc:description><dc:publisher>G. Kos]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-07-20 21:23:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>45009</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
